Idejni oče zakona o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva je bivši kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je želel z njim povečati šolsko posest tudi Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto, kjer je bil zaposlen pred odhodom v politiko in kamor se je po blamaži z zastonjskimi počitnicami v Bohinju vrnil. Zdaj se kot vnovični uslužbenec Grma v imenu Konzorcija biotehniških šol, ki združuje srednje in višje šole s področja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in hortikulture, še v praksi bori za povečanje šolskih posesti.
Tudi KIS brezplačno do državnih zemljišč
Desetčlanska komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov državnih institucij in ki odloča o zemljiških kvotah, je maksimalni obseg kmetijskih zemljišč in gozdov, do katerih so upravičene, doslej potrdila sedmim od dvanajstih srednjih šol. O kvotah za dodatne tri njeni člani glasujejo na dopisni seji, ki se bo končala jutri. Podatke o tem, kolikšna naj bi bila po izračunih šol optimalna velikost posesti vsake od njih, koliko državnih kmetijskih zemljišč in koliko gozdov so imele v brezplačnem zakupu v presečnem letu 2019 in koliko jih bodo upravljale po pridobitvi dodatnih površin, objavljamo v preglednici. Posredovalo nam jih je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI).
Komisija je kvote potrdila tudi Inštitutu za oljkarstvo, ki je upravičen do upravljanja največ 5,3 hektarja državnih kmetijskih zemljišč, in Kmetijskemu inštitutu Slovenije (KIS), ki je vodilna raziskovalna ustanova v kmetijstvu. Kljub temu je moral KIS za 307 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, kolikor jih je imel doslej v zakupu, plačevati zakupnino, medtem ko so jih drugi javni zavodi uporabljali brezplačno. Tega finančnega bremena je Podgorškov zakon odrešil tudi KIS. Po njem bo lahko upravljal 422 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, kar je 115 hektarjev več, kot jih je obdeloval doslej. V postopku priprave za odločanje komisije sta po navedbah MVI tudi predloga za določitev kvot za Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in za Gozdarski inštitut Slovenije.
Komisija za kvote je kot zlata ribica
Iz podatkov o dosedanji velikosti šolskih posesti in iz teh, kako velike bodo v prihodnje, izhaja, da je komisija za dodeljevanje zemljiških kvot kot zlata ribica. Šole so same naredile izračun, koliko dodatnih površin potrebujejo, komisija, v kateri so tudi predstavniki kmetijskega ministrstva, pa bolj ali manj le izpolnjuje njihove želje. Zlahka se odrekajo kmetijskim zemljiščem, ki jih v Sloveniji primanjkuje, nanje pa v dolgih kolonah čakajo tudi kmetje, zlasti mladi.
Kar so biotehniške šole predlagale, so jim v glavnem potrdili, ne glede na to, da vpis že več let upada. Zanimanje za izobraževalne programe cvetličar, hortikulturni tehnik, vrtnar, živilsko-prehranski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, gospodar na podeželju, gozdar ... je občutno manjše od števila predvidenih mest. Dijakov je torej vse manj, šolske posesti pa se večajo. Podgorškovemu Grmu, na primer, je komisija dodelila največ površin med vsemi šolami, skupaj 300 hektarjev, od tega 152 hektarjev kmetijskih zemljišč in 148 hektarjev gozdov. Gozdov mu je namenila celo dvakrat več, kot je ocenjena optimalna površina za to šolo, ki za nameček nima nobenega izobraževalnega programa s področja gozdarstva ali lesarstva. Enako velja za večino drugih biotehniških šol. Glede na izhodiščno leto 2019 se bo najbolj povečala posest Biotehniškega centra Naklo, ki ima tudi največji nabor izobraževalnih programov s področja kmetijstva in najštevilčnejši vpis. Po podatkih MVI je imel doslej v brezplačnem zakupu 20 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, po novem mu jih pripada 209 hektarjev in še dodatno 56 hektarjev gozdov.
Brez nadzora in kazenskih sankcij
Javni zavodi bodo poslej tudi upravljalci vseh državnih zemljišč, tako tistih, ki so jih imeli doslej v brezplačnem zakupu, kot tistih, ki so jim jih dodelili na novo. Njihovi bodo tudi prihodki od upravljanja. Doslej je les iz gozdov, ki so jih imele v brezplačnem zakupu šole, prodajalo državno gozdarsko podjetje, in to po natančno predpisanih pravilih. Petino zaslužka je moralo nakazati v gozdni sklad, iz katerega država financira nakupe gozdov, ukrepe v zasebnih gozdovih, ki so na območjih Nature 2000, poplačilo denacionalizacijskih upravičencev …
Šole, ki bodo gospodarile s tremi do 297 hektarji gozdov (povprečna gozdna posest v Sloveniji meri 2,5 hektarja), v gozdni sklad ne bodo prispevale niti centa. Poleg tega zakon o šolskih zemljiščih ne ureja nadzora in ne predpisuje kazenskih sankcij v primeru kršitev njegovih določil.
Državna zemlja najprej šolam, nato »klasičnim« zakupnikom
Dodatna kmetijska zemljišča bo moral javnim zavodom zagotoviti kmetijski sklad, ki jih nima na voljo, saj jih oddaja v zakup. Po navedbah kmetijskega ministrstva bo moral sklad vsako prosto zemljišče najprej ponudi institucijam, ki lahko zemljišča sprejemajo do izpolnjevanja predpisanih kvot. Šele potem, če institucije zemljišč ne sprejmejo, jih sklad ponudi v »klasičen« zakup.
Ob velikodušnem podeljevanju kvot za povečanje šolskih posesti se postavlja vprašanje, kaj bodo posameznim šolam tolikšne površine, če jih večina že zdaj nima denarja za njihovo vzdrževanje ter za nakup potrebne infrastrukture in opreme. Šolsko in kmetijsko ministrstvo se dogovarjata o zagotavljanju denarja za nakup traktorjev, ki jih šole potrebujejo za izobraževanje traktorskih voznikov. Konzorcij biotehniških šol pa je pripravil osnutek analize, ki naj bi bila podlaga za oblikovanje normativov za opremljanje šolskih kmetijskih posesti. »Dokument, ki je sicer šele na ravni osnutka, naj bi predstavljal podobno izhodišče kot analiza zemljišč, potrebnih za šolska posestva, iz leta 2019,« pravijo na MVI.
