Bralec je v začetku tedna v Intersparu na Viču v Ljubljani kupil vakuumsko zapakirano mortadelo. Vzel jo je z lesenega stojala, na katerem je bil poleg razrezanih in zapakiranih kosov te salame še njen nerazrezani preostanek. Zraven je bila tablica z napisom mortadela velikanka, Despar, cena za kilogram 11,99 evra. Čeprav je izdelek skrbno pregledal, da bi ugotovil, kdo je proizvajalec, tega z deklaracije ni mogel razbrati. Njegovo ime ga je še toliko bolj zanimalo, ko je doma kupljeno pokusil. »Salama je zanič, brez vonja in okusa,« nam je potožil. »Vse, kar je bilo navedeno, je bilo zatrjevanje, da gre za italijanski proizvod. Ampak kako naj potrošnik to zares ve? Je s prodajo živil brez navedbe izvora in proizvajalca vse v redu?« se je vprašal.
Inšpektorji bodo obiskali Spar
S Sparove spletne strani izhaja, da je Despar trgovska blagovna znamka (TBZ), pod katero ta trgovec prodaja originalne italijanske specialitete, kot so mortadela, parmezan, pršut, testenine, tiramisu … »Z njimi si takoj pričarate vonj in okus strastne Italije,« še piše, medtem ko našemu bralcu, kot rečeno, mortadela iz družine Despar ni pričarala nobenega vonja in okusa. Tako podjetje Spar Slovenija kot tudi upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) smo vprašali, zakaj na omenjeni mortadeli ni naveden proizvajalec, zakaj na živilu ni označen datum uporabe ali datum minimalne trajnosti in zakaj niso niti na živilu niti na prodajnem mestu označeni alergeni, saj je lahko to za nekatere porabnike smrtno nevarno.
Oboji so odgovorili, da navedba proizvajalca v konkretnem primeru ni potrebna. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana, namreč določa, da je na izdelku treba navesti ime ali naziv in naslov ali sedež nosilca živilske dejavnosti, ki je odgovoren za zagotovitev informacij o živilu in pod katerega imenom se živilo trži. To pa je v tem primeru trgovec. »Datum uporabe oziroma datum minimalne trajnosti na živilu ni bil označen, ker je izdelek naprodaj v istem obratu, kot je bil zapakiran, torej v Intersparu Center Vič. Država porekla je bila definirana na izdelku s sloganom Okusi Italije in z italijansko zastavo, podatki o alergenih pa so zagotovljeni na zbirnem mestu. V Intersparu je to elektronski prikazovalnik, v Sparih pa katalog v fizični obliki,« so nam dejali v podjetju Spar Slovenija.
V upravi za varno hrano so povedali, da morajo biti alergeni navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu, na katero se nanašajo, ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (na primer katalog). »Navedba alergena mora biti na dobro vidnem mestu, nedvoumna, čitljiva, neizbrisna in ne sme biti prekrita z drugim besedilnim ali slikovnim materialom,« so zapisali. Na vprašanje, ali je trgovec v primeru mortadele velikanke nemara storil kakšen prekršek, so odvrnili, da naši podatki ne zadoščajo za oceno o tem. Bodo pa naše vprašanje obravnavali kot prijavo in izvedli uradni nadzor, so napovedali.
»Parazitske« TBZ
Kot smo že omenili, je Despar trgovčeva blagovna znamka. Po navedbah dr. Klementa Podnarja, strokovnjaka za blagovne znamke, je že od pojava trgovskih znamk uveljavljena praksa, da dejanskega proizvajalca praviloma ne navajajo. »Slovenska anomalija je bila včasih v tem, da je bila trgovska znamka soka, na kateri je na primer pisalo proizvedeno v Fructalu, na trgovski polici ob soku Fructal in naprodaj po nižji ceni. Trgovske znamke so na tak način parazitirale na zaupanju in kapitalu uveljavljenih blagovnih znamk. To je bila velika uzakonjena goljufija, ki je naredila veliko in nepopravljivo škodo uglednim znamkam znanih proizvajalcev. Tudi zaradi tega so trgovske znamke v zgodnji fazi življenjskega cikla osvojile slovenski trg,« je spomnil Klement Podnar.
Podnar domneva, da je verjetno tudi zaradi tega, ker porabnik ne ve, kdo je dejanski proizvajalec, trgovska znamka cenejša od znamke podobnega izdelka znanega in uglednega predelovalca, ki s svojim imenom jamči za kakovost svojih proizvodov. »Če torej hoče kupec vedeti, kdo je dejanski proizvajalec nekega izdelka, naj izbere znamko, kjer je to nedvoumno izkazano in kjer korporacijska znamka izdelka s svojim ugledom razbija vse dvome in nezaupanje. Če lovi nižje cene, pa naj vzame v zakup, da ne ve, kdo dejansko proizvaja izdelek, in se prisili, da zaupa v znamko trgovca, da kupcem ponuja vrhunske izdelke po nižji ceni, če lahko verjame v to.«
