V Sloveniji od oktobra 2018 deluje 16 regijskih centrov za socialno delo (CSD) oziroma 63 njihovih območnih enot. Takrat so CSD doživeli zadnjo reorganizacijo, in to pod sloganom Na teren, bližje k ljudem. Toda z reorganizacijo so zaposlene zaprli v pisarne, na teren hodijo le tu in tam, kdor jih potrebuje, mora k njim v pisarno. Tu pa se znova zatakne, saj mnogi centri nimajo urejenega dostopa za gibalno in senzorno ovirane. Stanje je tako skrb zbujajoče, da je varuh človekovih pravic Peter Svetina o tem izdal posebno poročilo, prvo v treh letih, odkar je na tem položaju.
CSD tudi v gasilskem domu
»Ne vem, ali ste že bili kdaj v njihovih prostorih. Lahko vam povem, da so visoko v tretjem nadstropju, s polno stopnic in brez dvigala.« To je le ena od številnih pobud za ureditev razmer, ki jih je v zvezi z dostopnostjo CSD za gibalno in senzorno ovirane prejel varuh človekovih pravic. Ko so začeli lansko pomlad preverjati stanje, so imeli po varuhovih besedah fizični dostop za gibalno ovirane urejen v treh četrtinah centrov, slaba četrtina je imela delno urejene dostope, štiri enote (Jesenice, Idrija, Sežana in Ribnica) pa sploh ne. V Idriji, denimo, so bili prostori CSD v mansardi gasilskega doma, gibalno ovirani pa niso mogli priti niti do pritličja. Zaposleni so imeli zato pogovore z njimi pred stavbo ali celo v vozilu.
Med varuhovim poizvedovanjem osemnajst enot CSD ni imelo niti sanitarij, dostopnih invalidom. Če so jih potrebovali, so jih napotili na bližnjo bencinsko črpalko ali v 170 metrov oddaljeni zdravstveni dom. »Ravno tolikšna razdalja je med prostori, v katerih ima sedež varuh, in najbližjim zdravstvenim domom. Ni si težko predstavljati, kako nesprejemljivo bi bilo na primer že samo od naših zaposlenih, ki niso gibalno ovirani, pričakovati, da odidejo tja vsakič, ko morajo na potrebo. Primerjavo smo izbrali namenoma, saj kaže na to, da je v primeru invalidov 'vse sprejemljivo'. Kaže tudi na brezbrižnost prav tam, kjer bi morala biti toleranca še nižja,« poudarja Svetina.
Starih zgradb nihče ne nadzoruje
Pri varuhu so tudi preverili, v kolikšni meri so CSD dostopni senzorno oviranim. Ugotovili so, da je zanje še slabše poskrbljeno. Peter Svetina se je na včerajšnji novinarski konferenci pohvalil, da so njihove prostore na Dunajski 56 popolnoma prilagodili gibalno in senzorno oviranim, in obžaloval, ker jim niso sledili tudi uporabniki preostalega dela devetnadstropne zgradbe, saj takšna prilagoditev ne terja veliko denarja. Sami so zanjo odšteli osem tisoč evrov.
Gibalno in senzorno oviranim so pri varuhu prilagodili tudi sanitarije, ki jih je včeraj prvi uporabil Stanko Novak, predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Na invalidskem vozičku je že petindvajset let, potem ko je z višine desetih metrov padel na beton. Pri varuhu je pohvalil prilagojenost prostorov invalidom in si zaželel, da bi mu sledili tudi v drugih javnih ustanovah. Denimo v državnem zboru, kjer invalid na vozičku brez varnostnikove pomoči dvižne ploščadi ne more uporabljati.
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov določa, da morajo biti vse stavbe v javni rabi (tudi hoteli, gostišča …) do konca leta 2025 dostopne gibalno in senzorno oviranim. Toda tri leta pred iztekom roka nihče ne ve, koliko jih tega še vedno ne zagotavlja. Pri novih zgradbah nad tem bedi gradbena inšpekcija, za stare pa ni pristojen nihče. »Konec leta 2025 javne zgradbe zagotovo še ne bodo vse dostopne gibalno in senzorno oviranim,« je prepričan Svetina.
