Prvi letošnji razpis za specializacije je znova pokazal, katerim področjem zdravstva se mladi zdravniki večinoma izogibajo. Gre za zemljevid že znanih, a tudi nastajajočih kriznih točk v javnem sistemu. Te so tesno povezane tudi s pomanjkanjem specialistov in s preobremenitvami v nekaterih strokah. V družinski medicini se je tako na 88 razpisanih mest prijavilo le 23 kandidatov. Za deset mest za psihiatrijo so bile vloge tri, za dve mesti za revmatologijo – gre za eno od področij z najdaljšimi čakalnimi dobami – pa se ni odločil niti eden od mladih zdravnikov.

Vrsta nezasedenih mest v interni medicini

Tudi pri specializacijah, kjer je prijav vendarle več, so nezasedena številna mesta. Za 23 mest za interno medicino se je prijavilo devet zdravnikov, ob dvajsetih mestih za specializacijo iz pediatrije je nezasedena polovica, za dvanajst mest pri specializacijah za urgentno medicino pa je bilo vlog sedem. Na drugi strani spektra je zelo »oblegana« plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija, ki se večinoma širi zunaj javnega zdravstva. Za dve mesti je prispelo kar štirinajst prijav. Gneča je tudi v primeru dermatologije, kjer je možnosti za delo za samoplačnike prav tako veliko. V tem primeru je za tri mesta prispelo sedem vlog, je razvidno iz končnega stanja prijav, ki so jih v Zdravniški zbornici Slovenije prešteli 10. maja. Vseh mest je bilo 286, prispele so 203 vloge. Razpis za mesta, ki so nezasedena, ostaja odprt.

 

Število prijav za družinsko medicino se je v primerjavi z lanskim prvim razpisom sicer rahlo povečalo. Na spomladanskem razpisu je bilo pred enim letom ob prvem prijavnem roku 21 prijav, letos pa 23. Kljub temu so učinki spodbud, s katerimi so skušale oblasti mlade zdravnike pritegniti v kadrovsko podhranjene stroke, glede na rezultate razpisa za specializacije zelo omejeni. Dvotirno razpisovanje specializacij prek nacionalnega razpisa in prek vezave na posamezno bolnišnico oziroma zdravstveni dom, ki so ga zdravstvene oblasti uvedle v mandatu vlade Mira Cerarja, ni prineslo občutnega premika na bolje. Zagotovil ga ni niti lani sprejeti zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, s katerimi je vlada Janeza Janše uvedla finančno spodbudo v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače za specializanta družinske medicine.

Dodatno zmanjševanje dostopnosti

V primeru družinske medicine in pediatrije število prijav ne bo omogočalo niti nadomeščanja upokojitev, opozarja direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. Še slabše po njegovem mnenju kaže razbremenjevanju obstoječih zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Tudi v bolnišnicah ne bodo mogli pritegniti dovolj zdravnikov v strokah, kjer so dodatne zaposlitve najbolj potrebne. Pintar ocenjuje, da bi moralo biti reševanje teh težav med prioritetami nastajajoče vlade Roberta Goloba.

Brez ukrepanja pri specializacijah bo dostopnost za bolnike še slabša, kot je danes, je pesimističen Pintar. Po njegovem bi bilo smiselno omejiti število razpisanih mest. Ker je teh mest bistveno več, kot je diplomantov, imajo slednji danes sicer veliko izbire, je spomnil, a to slabo vpliva na delovanje nekaterih delov javne mreže. Poleg tega ni prav smiselno financiranje specializacij za zdravnike, ki ne nameravajo delati v javnem sistemu, je spomnil na dogajanje v nekaterih najbolj zaželenih strokah. Sicer pa bo treba po njegovih besedah nekaterim strokovnjakom, na primer v družinski medicini, povrniti veljavo, in njihovo delo temu primerno tudi plačati. »Tako kot je zdaj, ne gre naprej,« je sklenil Pintar.

 

Priporočamo