Čez slab mesec in pol bo minilo eno leto, odkar je na čelu policije zgolj vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije. Najprej je bil to Boštjan Lindav, po menjavi na vrhu notranjega ministrstva, ki ga od konca februarja vodi Boštjan Poklukar, pa policijo kot v. d. generalnega direktorja policije vodi Senad Jušić. Tako bo očitno še nekaj časa, saj ministrstvo še ni objavilo razpisa za generalnega direktorja policije.
Minister Poklukar je sicer že takoj po prevzemu funkcije posredoval predlog uradniškemu svetu, da na podlagi zakona o javnih uslužbencih začne postopek posebnega natečaja za položaj generalnega direktorja policije. Sredi marca so na ministrstvu že prejeli sklep uradniškega sveta o imenovanju natečajne komisije in obvestilo, da je s tem podana podlaga za nadaljevanje postopka posebnega natečaja. Nato se je na ministrstvu ustavilo, razpis pa do danes še ni bil objavljen. »Javni natečaj bo objavljen v rokih, ki bodo omogočali pravočasno izvedbo vseh postopkov,« odgovarjajo na notranjem ministrstvu, kjer se jim z razpisom več kot očitno ne mudi.
Zlorabljanje instituta vršilstva dolžnosti
Da je zavlačevanje z razpisi sporno oziroma celo v nasprotju z zakonskimi določili, je za TV Slovenija pred časom že opozoril profesor z ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat. »Vršilstvo dolžnosti je institut, ki naj se uporablja samo v skrajnem primeru. To je izjema od ureditve natečaja, ki je celo ustavno predpisan. Gotovo je to silno neustrezna situacija in kaže na to, kako poskuša politika obvladovati policijo prav prek generalnega direktorja,« je bil Pirnat kritičen do Poklukarjeve napovedi, da namerava pred objavo razpisa spremeniti zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki bi razširil nabor strokovnjakov, ki se lahko potegujejo za mesto generalnega direktorja. »Razpis je treba objaviti takoj, kajti vršilec dolžnosti se imenuje za čas od objave oziroma začetka postopka razpisa do imenovanja generalnega direktorja,« je bil jasen Pirnat.
Zavlačevanje z vršilstvom dolžnosti v slovenskem političnem prostoru sicer ni nič novega. Aktualna vlada je dlje časa zavlačevala že z imenovanjem Lindava, ki je bil v razpisnem postopku že izbran kot primeren kandidat, vendar nato predsednik vlade Robert Golob njegovega imenovanja enostavno ni hotel uvrstiti na sejo vlade. Lindavu je vmes celo potekel skrajni šestmesečni rok za opravljanje nalog vršilca dolžnosti, ki mu ga je vlada nato še enkrat podaljšala.
Iskanje kandidatov zunaj policije
Ko je notranji resor prevzel Poklukar in za novega vršilca dolžnosti postavil Jušića, so na notranjem ministrstvu ekspresno pripravili osnutek predloga zakona o organiziranosti in delu v policiji. Kot smo razkrili, so s predvidenimi zakonskimi spremembami zniževali zahtevane vodstvene izkušnje, hkrati pa umaknili pogoj 15 let dela v policiji, tako da bi se lahko za vodenje policije potegovali tudi kandidati z izkušnjami v varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organizacijah, v drugih institucijah odkrivanja oziroma pregona ali pa v kazenskem sodstvu. Slednje je pričakovano razburilo predvsem policijsko stroko in policijska sindikata.
Čeprav se je vodstvu ministrstva na začetku zelo mudilo s pripravo zakonskih sprememb, predloga novele na ministrstvu še niso predstavili javnosti.
Vzporedno poteka tudi iskanje potencialnih kandidatov za prihajajoči razpis. Med njimi se je v zadnjem času neuradno začelo pojavljati tudi ime višjega vojaškega uslužbenca, ki mu je blizu področje kibernetske varnosti, med podiplomskim študijem pa se je ukvarjal s področjem sodelovanja med vojsko in policijo. Ker je tudi Poklukar večino kariere preživel v vojski, iskanje kadra v obrambnem resorju ne preseneča. Po drugi strani pa je pričakovati odpor tako v policiji kot tudi širši javnosti, če bi vodenje policije prevzel vojaški kader.
