Med strateškim svetom za zdravstvo in ministrstvom za zdravje je prišlo do tako hudega kratkega stika, da sta državna sekretarja napovedala odstop ministra Danijela Bešiča Loredana, če jim ne bo uspelo poenotiti stališč o izhodiščih reforme ZZZS. Temu so zdaj bližje, vendar pa so zaradi dvotirne priprave reforme po naših informacijah vse bolj nezadovoljni tudi člani strateškega sveta.
V petek bi moral ekonomsko-socialni svet razpravljati o predlogu izhodišč novega zakona o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Razprave ni bilo, saj na veliko presenečenje prisotnih ministrstvo za zdravje ni predalo ustreznega gradiva. O njegovi vsebini se namreč ni zmoglo pravočasno uskladiti s strateškim svetom za zdravstvo, ki deluje neposredno pod okriljem urada predsednika vlade Roberta Goloba, je izvedel Dnevnik. Strateški svet, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj, je prvotna izhodišča ministrstva vsebinsko raztrgal.
Hud besedni spopad
Na seji strateškega sveta, ki je potekala na predvečer seje ekonomsko-socialnega sveta, je po naših neuradnih informacijah prišlo do hudega besednega spopada. Četrtkove seje sta se udeležila državna sekretarja ministrstva za zdravje Tjaša Vidic in Tadej Ostrc. Vidičeva in Ostrc sta zbrane presenetila z zaostreno retoriko, ki sta jo stopnjevala do te mere, da sta zagrozila celo z odstopom ministra Danijela Bešiča Loredana. Minister bo odstopil, če strateški svet ne bo zbližal svojih stališč s tistimi, ki jih je pripravilo ministrstvo.
Nekateri članice in člani strateškega sveta so se glasno spraševali, ali gre za izsiljevanje ali za del pogajalske taktike ministrstva. Sicer pa je imelo po naših informacijah več članov pomisleke že zaradi ločene priprave nove zakonodaje o ZZZS, ki velja za osebni projekt Danijela Bešiča Loredana. Reforma bi morala po njihovi oceni zaobjeti celoten zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ne pa ene same institucije. Vodja strateškega sveta Erik Brecelj je po naših informacijah državnima sekretarjema odgovoril, da svet deluje neposredno pod predsednikom vlade in da ga ne zanima, kdo je in bo minister. Ključno zanj je le to, da opravijo njim zaupano nalogo.
Brecelj včeraj ni zanikal opisanega burnega poteka seje, pri čemer je najprej glasno ugibal, kdo nam je razkril informacije. »Debata je bila ostra in konstruktivna,« je nato poudaril. »Moj posel je narediti to, kar znam. Na čustva se ne oziram in tudi ne pričakujem, da se bomo objemali in trepljali. Važno je, da smo poenotili stališča.« Podrobnosti s tem v zvezi ni razkril. Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da so prevladali argumenti strateškega sveta.
Slednji po naših informacijah sicer še vedno ni razpravljal o členih zakona o ZZZS, ampak zgolj o izhodiščih na petih straneh. Na ministrstvu za zdravje medtem napovedujejo, da bodo tako predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu kot predlog zakona za strukturno prenovo ZZZS, ki sta po njihovih besedah prva koraka prenove zdravstvenega sistema, že ta petek poslali v javno obravnavo. Napovedi morebitnega odstopa Bešiča Loredana včeraj niso komentirali. Poudarili so le, da se seje strateškega sveta ni udeležil.
Nezadovoljstvo z dvotirnim reformiranjem
»Brecljev« strateški svet o reformi ZZZS sicer razpravlja že več tednov, člani sveta pa so, kot smo izvedeli, vse bolj nezadovoljni z dvotirnim reformiranjem zdravstva. Nekateri od sogovornikov, ki ne želijo biti imenovani, izpostavljajo, da težavni odnosi z ministrstvom ogrožajo tako prihodnje delovanje sveta kot samo zdravstveno reformo. Osrednjo vlogo pri obravnavi vprašanja zdravstvene blagajne ima Gregor Strban, profesor delovnega prava in prava socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Strban je namreč vodja podskupine sveta za reformo ZZZS. Devetega marca je prvič predstavil seznam predlogov. Upravljanje zavoda in razdeljevanje sredstev predstavljata ključna izziva pri implementaciji sprememb, je ugotavljal. Ekonomist Marko Jaklič, član sveta, se z vsemi predlogi ni strinjal in je napovedal ločeno mnenje.
Strban je v sredo spisal uradno opredelitev strateškega sveta do izhodišč zakona o ZZZS. Predlog ministrstva za zdravje je vsebinsko raztrgal. Ministrstvu je med drugim očital, da namen zakona o ZZZS ni povsem jasen in da bi bilo bolje, če bi se najprej lotilo prenove zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Urejanje strukture zdravstvene blagajne je po njegovi oceni iztrgano iz konteksta, zelo pomanjkljiv je tudi vsebinski razmislek o tem, kako namerava zavod v prihodnje zbirati sredstva in v skladu s kakšnimi merili jih bo razdeljeval. Povedano drugače, v omenjenem mnenju opozarja, da skuša ministrstvo v zdravstveni blagajni na »pravno nesprejemljiv« način povečati svoj politični vpliv.
Po ZZZS se je ozirala že Janševa vlada
V Sloveniji je uveljavljen tako imenovani Bismarckov model zdravstvenega zavarovanja, ki temelji na obveznem zavarovanju ter ključni vlogi predstavnikov delodajalcev in zavarovancev. V delno avtonomijo, ki jo ima ZZZS pri odločitvah o razdeljevanju zdravstvenih milijard, so skušale oblasti poseči že večkrat. V mandatu Janševe vlade je bilo na primer v igri nadomeščanje 45-članske skupščine z enajstčlanskim svetom zavoda. Takratni minister Janez Poklukar je ugotavljal, da je »treba zagotoviti učinkovito upravljanje«. A tedanji predlog, ki je na koncu pristal v predalu, v ZZZS vendarle ne bi posegel tako globoko, kot to skuša sedanja ekipa zdravstvenega ministrstva.
Zdravstveni resor pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana v izhodiščih nove zakonodaje uporablja skorajda enake argumente za poseg v upravljanje ZZZS, kot jih je v mandatu Poklukarja. Namesto 45-članske skupščine, 11-članskega upravnega odbora in generalnega direktorja bi zavod vodila petčlanska uprava s predsednikom uprave, nadzor in upravljanje bi bila v domeni 27-članske skupščine. Te spremembe bodo zagotavljale »učinkovito in hitroodzivno vodenje zavoda«, je prepričano ministrstvo. Državne oblasti bi si pri tem zagotovile zadnjo besedo pri odločanju o morebitnih presežkih v zdravstveni blagajni pa tudi pri odločanju o strategiji in razvoju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na raven vlade ali ministra, ki bi bil po novem vabljen na seje skupščine, bi prenesli tudi sprejemanje splošnih aktov za uresničevanje pravic in odločanje o deležu kritja posamezne pravice prek obveznega zavarovanja. Zakaj bi bilo slednje sploh potrebno, ni jasno, saj se je že prvotni strateški svet za zdravstvo zavzel za košarico univerzalnih pravic, ki bodo v celoti pokrite iz javnih sredstev. Ministrstvo skuša v izhodiščih skupščini ZZZS naložiti še nenavadno novo nalogo: spremljati bi morala gmotni položaj zavarovancev in drugih, ki plačujejo prispevke v zdravstveno blagajno. V kolikšni meri bodo izhodišča vključena v zakonske spremembe in v katerih primerih bo ministrstvo prisluhnilo pomislekom strateškega sveta, včeraj še ni bilo znano.
