Slovenija je z včerajšnjim podpisom preostalih izvedbenih aktov zaključila posel za nabavo 45 oklepnikov tipa boxer za 343,4 milijona evrov preko Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Potem ko je ustavno sodišče nedavno zavrnilo zahtevo Levice za razpis referenduma o nakupu osemkolesnikov, je v soboto namreč začel veljati zakon o ratifikaciji sporazuma med slovensko vlado in OCCAR. Ta je bila podlaga za dokončni nakup, pred katerim pa so manjkali podpisi izvedbenih aktov. Potem ko je vlada v sredo ministru Mateju Toninu prižgala zeleno luč za zaključek posla, je ta še isti dan v Münchnu podpisal programsko odločitev, memorandum o soglasju k programu boxer, s katerim je Slovenija postala članica OCCAR, posredniška organizacija pa je nato v imenu Slovenije podpisala obligacijskopravno pogodbo o nakupu boxerjev z glavnim dobaviteljem Artec. Robert Golob pa je v sredo dejal, da si želi, da bi vlada, ki je v odhajanju, prisluhnila pozivu, naj ne dela škode, če že ne želi prisluhniti volji ljudstva. Poudaril je, da nakupa zaradi spremenjenih okoliščin v primerjavi z obdobjem, ko je bila odločitev sprejeta, ne podpirajo in da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da svoje stališče uveljavijo.
V petih letih se je cena več kot podvojila
Pravna vprašanja so s podpisom še pred jutrišnjo ustanovno sejo novega sklica državnega zbora, ko aktualna vlada izgubi polna pooblastila, torej odpadla. Spomnimo: poročali smo, da so pravna mnenja o tem, katere posle lahko vlada v odhajanju sploh opravlja, različna. Nekateri so menili, da lahko vlada nadaljuje vse postopke, ki že potekajo, drugi so zatrjevaliu, da podpis tako velike pogodbe ni opravljanje tekočih poslov in da ima vlada za kaj takega čas zgolj do prvega zasedanja parlamenta v novem sklicu. Ni pa to edini pomislek. Osrednje jabolko spora od samega začetka je cena. Leta 2017 bi Slovenija po takratnih ocenah za 56 vozil odštela 207 milijonov evrov, avgusta 2018 je cena znašala že 306 milijonov evrov za 48 vozil. Pred petimi leti bi torej za posamezen oklepnik glede na celotno kupnino odšteli v povprečju 3,7 milijona, leto kasneje že 6,4 milijona, letos pa 7,63 milijona evrov. Cena se je torej več kot podvojila. Prav strma rast cen je bila v preteklosti med razlogi za ustavitev nabave oklepnih vozil.
Ponudb drugih proizvajalcev na ministrstvu niso pridobivali. Ameriška družba General Dynamics European Land Systems je sicer kabinetu ministra Tonina julija lani poslala pismo, v katerem ponuja 48 vozil piranha, opremljenih s 30-milimetrskim topom, po izhodiščni ceni 220 milijonov evrov. Na ministrstvu so takrat povedali, da gre za splošno oceno vrednosti vozil, ki ne upošteva zahtevane konfiguracije in med drugim ne vključuje razvoja, logističnih stroškov, usposabljanja, vzdrževanja in rezervnih delov. Končna cena bi bila torej odvisna od različice vozila, a na obrambnem ministrstvu podjetja niti niso pozvali k oddaji ustrezne ponudbe.
Pol milijona letno za administracijo OCCAR
Minister Tonin je odločitev za nakup preko mednarodne organizacije OCCAR, ki bo v imenu Slovenije vodila postopke s proizvajalcem boxerjev, to je nemškim podjetjem Artec, od samega začetka utemeljeval z argumentom, da ne bo ne posrednikov ne provizij. To drži, toda iz uradnega sporočila za javnost s konca aprila je razvidno, da je del posla tudi 26 milijonov evrov stroškov, ki se ne nanašajo niti na opremo niti na vzdrževanje oziroma usposabljanje, ob tem pa še približno tri milijone »administrativnih stroškov« do leta 2026. Administrativni del po navedbah ministrstva obsega najem ustrezne infrastrukture in opreme, delovanje in stroške dela za skupno projektno pisarno sodelujočih držav v programu boxer.
Slovenija bo plačala tudi razvojne stroške
Na ministrstvu so v zvezi s postavko »razvojni stroški in stroški projektnega menedžmenta«, za kar bo Slovenija odštela 19,3 milijona evrov, dejali, da morajo biti vsi tovrstni projekti ustrezno vodeni in nadzorovani. »Skladno z nemško zakonodajo morajo biti stroški vodenja zaradi večje preglednosti predstavljeni ločeno od drugih stroškov projekta. Navedeni stroški torej nastajajo pri vseh projektih, le da niso ločeno prikazani, kot je to v tem primeru,« so odgovorili. Glede plačila 7,2 milijona evrov za »razvojne stroške« pa, da pravila v EU določajo, da si pri skupnih večnacionalnih projektih države delijo stroške razvoja, ki nastanejo ob vsakem novem izdelku. Ker so pri državah članicah, ki sodelujejo pri programu boxer, razvojni stroški že nastali, je tako po navedbah Morsa Slovenija Nemčiji, Litvi, Veliki Britaniji in Nizozemski dolžna povrniti sorazmerni delež stroškov.
