Dolga pravna bitka slovenskih vojakov ni končana niti po precedenčni sodbi vrhovnega sodišča, ki se je v postopku odločanja obrnilo tudi na sodišče EU.

Vrhovno sodišče je lani spomladi v tožbi pripadnika Slovenske vojske sprejelo pomembno odločitev, s katero je določilo, da je treba ves čas vojakove pripravljenosti, ki jo ta opravi na delovnem mestu ali na lokaciji (torej ne doma), šteti v delovni čas. V konkretnem primeru je vojak tožil zaradi časa pripravljenosti na straži, vrhovno sodišče pa je na koncu odločilo, da mu dejansko pripada 100-odstotno plačilo in ne samo dodatek za pripravljenost v višini 20 oziroma 50 odstotkov osnovne plače.

Uspeh v večini tožb

Sindikat vojakov Slovenije, prek katerega je omenjeni vojak vložil tožbo, je po pomembni zmagi na vrhovnem sodišču napovedal nove tožbe, od vodstva ministrstva za obrambo pa je pričakoval, da bo zakonodajo ustrezno uredilo in popravilo napake za nazaj in za naprej. Zgodilo se je le prvo. Kot pravi predsednik SVS Gvido Novak, je na podlagi sodbe vrhovnega sodišča že več kot dvajset vojakov (ne samo članov sindikata) uspelo s tožbami na prvi stopnji. Hkrati pa so vsaj v enem javno znanem primeru tudi izgubili, saj je koprsko delovno sodišče v primeru vojaka, ki je zahteval dodatno plačilo za čas, ko je bil na terenskih vajah in v obmejni patrulji, tožbo zavrnilo – tudi z argumentom, da gre pri varovanju slovenske južne meje za nebojno vojaško operacijo in ne za običajno vojaško delo, posledično pa za izjemo.

Vse prvostopenjske tožbe, v katerih je bilo odločeno po precedenčni sodbi vrhovnega sodišča, so zaenkrat še nepravnomočne, saj čakajo na odločitve višjih sodišč, ki bodo sodno prakso predvidoma še bolj poenotile. Kot smo izvedeli, naj bi nekatera sodišča odprte pravde z identično vsebino začasno ustavila prav z namenom, da se vzpostavi tudi praksa višjega sodišča.

Čakanje na nove pravnomočne sodbe

Na pravnomočnost številnih tožb, ki bodo vplivale tudi na kasnejše sodne postopke in zakonsko ureditev, čakajo tako sindikalisti kot tudi na obrambnem ministrstvu.

»Pričakovali smo, da bo ministrstvo za obrambo poiskalo ustrezno rešitev, vendar na ministrstvu po našem prepričanju nalašč zavlačujejo in si s tem kupujejo čas, da bi čim več potencialnih zahtevkov zastaralo,« je do pasivnosti obrambnega ministrstva kritičen Novak.

Z obrambnega ministrstva so nam že maja odgovorili, da pripravljajo spremembo zakonodaje, »vendar je pripravljenost na delo tudi tema prenove plačnega sistema, zato rešitve še niso implementirane«. Pred dnevi smo jim ponovno zastavili več konkretnih vprašanj, vendar smo dobili zgolj pavšalen odgovor, da o številu dobljenih in izgubljenih tožb ne morejo govoriti, saj čakajo na pravnomočne odločitve sodišč (v novih tožbah). O pripravi morebitnih sistemskih sprememb, s katerimi bi jasno uredili pravila glede pripravljenosti na različnih lokacijah, tokrat niti besede.