Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v predlagani noveli zakona o divjadi in lovstvu, ki jo je marca letos dalo v javno razpravo, zgolj v prehodni in končni določbi predvidelo, da bo moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad) Lovski zvezi Slovenije (LZS) in lovskim družinam vrniti kmetijska zemljišča in gozdove, ki so 11. marca 1993 z uveljavitvijo zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) iz družbene prešli v državno last. Njihovi upravljalci bi jih morali na sklad prenesti v šestih mesecih, torej do 11. novembra 1993, toda mnogi po treh desetletjih tega še vedno niso storili. Tisti, ki so jih prenesli, pa naj bi jih sedaj, če bi bila novela zakona o divjadi in lovstvu sprejeta v predlagani obliki, dobili nazaj.
Lovci pritiskajo na politike
Lovci trdijo, da so lovske družine ta zemljišča pred leti kupile, jih pošteno plačale, a so jim jih kljub temu odvzeli, ker naj bi šlo za splošno ljudsko premoženje. Ves ta čas so pritiskali na politike, da jim odvzeto vrnejo, zato so se predlagane novele zakona o divjadi in lovstvu razveselili. Toda ne za dolgo, kajti določilo o vrnitvi zemlje lovcem je iz zakonske različice, ki je šla 12. julija v vladno obravnavo, izginilo. Vračilu se je namreč uprl sklad, prepričan, da gre za ponovno lastninjenje že olastninjenega družbenega premoženja.
»Ta predlog posega v koncept lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov ter privilegira določene bivše imetnike pravice uporabe,« so nam na skladu dejali spomladi. Po ZSKZ in drugih predpisih so državna last postali tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih uporabljali ribiške družine, planinska in turistična društva, kmetijske zemljiške skupnosti, družbena podjetja …, ne glede na to, ali so jih pridobili brezplačno ali odplačno. A ker bi novelirani lovski zakon pravico do vračila podržavljenih zemljišč priznal le lovcem, je pričakovati, da bi enako zahtevali tudi vsi našteti, zato bi kmetijski sklad ostal brez pomembnega dela državnih zemljišč, s katerimi gospodari.
Ponovno lastninjenje
že olastninjenega?
Toda vlada predloga novele zakona o divjadi in lovstvu še vedno ni potrdila. Nasprotno, 11. oktobra se je na spletni strani e-demokracije pojavila verzija, v kateri je v prehodni in končni določbi znova predvideno vračilo zemlje lovcem.
»Ni nam znano, zakaj je v zakonodajnem postopku predlagatelj zakona v besedilo ponovno vključil določbe, ki so jih poprej izvzeli,« se čudijo na skladu. Spomnili so, da je 11. marca 1993 začel veljati ZSKZ, s katerim so olastninili vsa kmetijska zemljišča in gozdove v družbeni lasti. »V popolnem nasprotju z načeli varstva pridobljenih pravic, pravne varnosti in prepovedi retroaktivosti bi bilo, če bi poskušali z novim zakonom ponovno olastniniti že olastninjeno premoženje. Predvideni neodplačni prenos kmetijskih zemljišč in gozdov v last LZS oziroma lovskih družin je treba razumeti in obravnavati kot neodplačni prenos premoženja RS v last tretjih oseb,« je za Dnevnik pojasnila direktorica sklada Irena Tušar.
Pomanjkljiva dokumentacija
Poudarila je tudi, da se stvarno premoženje načeloma lahko odsvoji le odplačno. Le izjemoma, na izrecni zakonski podlagi in iz utemeljenega razloga, je to mogoče storiti tudi neodplačno. »Prepričljivega argumenta za neodplačni prenos zemljišč in gozdov v last subjektov zasebnega prava, ki bistveno odstopa od siceršnjega načina gospodarjenja z državnim premoženjem, ni. Golo zatrjevanje obstoja javnega interesa, ker lovske družine kot upravljalci lovišč opravljajo tudi naloge pod pogoji javne službe, ni skladno z načelom enake obravnave, saj izvajalci drugih javnih služb, ki jih opravljajo v javnem interesu, v ta namen ne dobivajo neodplačno v last državnega premoženja,« so še pojasnili na skladu.
Na vprašanje, koliko zemljišč bi morali vrniti lovskim družinam in LZS, če bi bilo to uzakonjeno, in koliko bi jih morali vrniti, če bi kasneje enako zahtevali tudi ribiške družine, planinska in turistična društva itd., na skladu ne vedo. »Dokumentacija ni v celoti digitalizirana na način, ki bi omogočal pridobitev tega podatka,« so nam odgovorili.
