Z več kot polletno zamudo je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) v sredo zvečer državnemu zboru vendarle poslalo delovna osnutka strategij s področja migracij. Oba dokumenta sta odtlej objavljena na državnozborskih spletnih straneh – kot gradivo, ki je pripravljeno za predstavitev na današnji seji odbora za notranje zadeve.
Seja bo izjemno obsežna, saj se je bo predvidoma udeležila množica predstavnikov različnih ministrstev, nevladnih organizacij in posameznih akademskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z migracijami. V napovedi seje je predsednica odbora, poslanka stranke Gibanje Svoboda Tereza Novak, zapisala, da je možno in tudi nujno upravljanje migracij znotraj naših meja na način, da bodo te v kar največjo korist tako večinskemu prebivalstvu kot tudi migrantom, ki najdejo pri nas svoj košček sveta za produktivno in mirno življenje.
Tereza Novak je poudarila, da se Slovenija jasno zaveda problematike neregularnih migracij in se kot polnopravna članica schengenskega prostora vključuje v iskanje skupnih evropskih rešitev. Obenem je izpostavila aktualen praktično-ekonomski vidik migracij, ki postaja v Sloveniji in Evropi vse bolj očiten: zavedati se moramo, da se v Evropi in tudi v Sloveniji soočamo s hudim pomanjkanjem delovne sile.
Migranti kot delavci
»Če je včasih veljalo, da v Sloveniji tujo delovno silo potrebujemo samo na področju gradbeništva, nas danes na to dejstvo opozarjajo praktično vse gospodarske panoge. Tudi na področju javnih storitev situacija ni nič boljša. Tradicionalni bazen delovne sile, ki obsega območje nekdanjih republik bivše države, se prazni. Potrebujemo ukrepe, ki nam bodo omogočili dostop do človeških virov in bodo obenem nam in njim omogočili oziroma olajšali njihovo integracijo v našo družbo,« je zapisano v vabilu na sejo.
Tereza Novak, ki kot nekdanja direktorica Slovenske filantropije velja za poznavalko migracij, je priložnost, ki jo v slovenski ekonomski oziroma gospodarski prostor prinašajo migranti, opredelila tudi s številkami. Do konca septembra je v Sloveniji za azil zaprosilo več kot 42.000 ljudi, v preteklih letih pa je Slovenijo prav tako prečkalo več deset tisoč ljudi. Znaten del jih je zaprosil za azil, vendar so skoraj vsi nato nadaljevali pot v druge države – Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Švico ali skandinavske države. V Sloveniji je azil letos pridobilo zgolj 70 oseb. Hkrati pa druge države Evropske unije v Slovenijo – v okviru uradnega dublinskega postopka – na leto vrnejo manj kot 100 prosilcev za azil. Vrnjeni ne predstavljajo niti promila »tranzita« ljudi, ki gredo skozi našo državo, je opozorila predsednica odbora. »To dejstvo nam pove, da druge države z migrantskimi tokovi uspešno rešujejo svoje pomanjkanje delovne sile, s katerim se sooča celotna Evropa, medtem ko Slovenija tega do sedaj očitno ni znala,« je zapisala.
Nepregledna priprava dokumentov
Kot je mogoče razumeti, bodo na današnji obravnavi delovnih osnutkov strateških dokumentov predstavniki različnih ministrskih resorjev predstavili posamezne sklope strategij – od upravljanja regularnega oziroma neregularnega priseljevanja, zaščite človekovih pravic in varovanja prebivalcev Slovenije do jezikovne integracije ter strategij izobraževanja in dela.
Po prvotnem načrtu bi moralo sicer notranje ministrstvo državna strateška načrta za upravljanje prihoda migrantov in za njihovo integracijo v družbo pripraviti do letošnjega februarja, a dokumenta dotlej nista bila dokončana. MNZ, ki koordinira pripravo strategij, se je članom delovne skupine ponovno oglasilo šele tri mesece kasneje, v začetku maja, ko je rok za pripravo strategij prestavilo na 1. julij. A tudi tedaj dokumentov ni bilo. Ministrstvo je na novinarska vprašanja o tem odgovorilo, da sta strategiji še v pripravi. Pod vodstvom ministra Boštjana Poklukarja je MNZ delovni proces, ki je bil v času prejšnje notranje ministrice Tatjane Bobnar vključujoč in transparenten, umaknilo izpred oči javnosti; na stranski tir so bile postavljene tudi nevladne organizacije, ki so bile sprva povabljene k sodelovanju. Zadnji sestanek je potekal konec maja, neuradno pa smo izvedeli, da je v zadnjih mesecih usklajevanje potekalo zgolj med ministrskimi resorji. Dokumenta naj bi bila v določenem obdobju celo označena s stopnjo tajnosti »interno«, kar pomeni, da so ju lahko pregledovale in urejale zgolj pooblaščene uradne osebe. Na naše vprašanje v zvezi s tem ministrstvo za notranje zadeve do zaključka redakcije ni odgovorilo.
Ministrstvo prav tako ni odgovorilo na vprašanje, ali bo strategija integracije lahko dokončno sprejeta do 27. oktobra, ko se bodo začele uporabljati določbe zakona o tujcih, ki opredeljujejo pogoje znanja slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev. Več sogovornikov nas je opozorilo, da bi bilo strategijo treba sprejeti zaradi določb zakona o tujcih, predvsem pa zato, ker država še vedno nima pripravljenih konkretnih mehanizmov za izvajanje kontroverznega »jezikovnega« ukrepa, katerega skrajna posledica bi lahko bila, da bi bili družinski člani tujih delavcev sčasoma deportirani iz Slovenije.
Zapiranje meje
»V stranki Levica pričakujemo, da bo Slovenija dosledno spoštovala vse mednarodne konvencije in lastno ustavo ter da bo zaščitila ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito,« je svoja pričakovanja in pričakovanja poslanskih kolegov v zvezi z migracijskima strategijama opredelila poslanka Levice Nataša Sukič. »Nadalje pričakujemo, da bo Slovenija izkoristila pravico, ki jo ponuja dublinska uredba, in ne bo vračala prosilcev za azil v države, kjer bi jim grozilo kruto, nečloveško ravnanje. Pričakujemo tudi, da bodo evropske države med seboj pravično uredile porazdelitev beguncev in da v revnejših državah na periferiji Evrope ne bodo ustvarjale begunskih žepov. Pričakujemo pa seveda tudi, da bosta ograja in žica z meje odstranjeni, saj sta doslej povzročali zgolj gorje, utopitve, smrti ljudi in živali. Prinesli nista nič dobrega, migracij pa nista preprečili,« je opozorila Nataša Sukič.
Tereza Novak je v pojasnilu za Dnevnik napovedala še, da bosta strategiji, ko bosta sprejeti, podlaga za spremembo nekaterih določb v zakonu o tujcih. Ustavno sodišče med drugim obravnava sporna člena tega zakona, ki omogočata arbitrarno zapiranje meje za begunce. Enako zakonsko vsebino so ustavni sodniki že pred leti razglasili za protiustavno, a jo je leta 2021 ponovno uzakonila protibegunsko naravnana koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Vlada Roberta Goloba pa je letos poleti s kontroverznim glasovanjem – pri čemer so bili nekateri ministri pretentani – sporno ureditev podprla.
