Vlada in sindikati javnega sektorja so po enomesečnem poletnem premoru danes znova sedli za skupno pogajalsko mizo, kjer so govorili o nadaljevanju prenove plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sindikatom predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem začeli leto pozneje, kot so načrtovali doslej, torej s 1. januarjem 2025 in ne 2024. »Verjamem, da je nastopil trenutek, ko mora imeti sanacija države prednost tudi pred odpravo nesorazmerij v plačah v javnem sektorju,« je dejala ministrica danes po sestanku.
Razlog je sanacija države po uničujočih poplavah. Sindikalisti predlogu ne nasprotujejo, a pričakujejo, da bodo k sanaciji države pravično prispevali tudi ostali, to je tudi deležniki izven javnega sektorja. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je dejal, da bodo sindikati, kot je bilo napovedano, do konca tedna prejeli pisni predlog, od vladne strani pa v njem pričakujejo konkretizacijo predlaganega. »Pričakujemo, da bo iz vladnega predloga razvidno, kako bodo tudi drugi deležniki v družbi prispevali k odpravi posledic poplav. Potem ko bomo videli, kako si to predstavljajo, se bomo do predloga tudi opredelili,« je poudaril.
»Jasno je, da med članstvom ni posameznika, ki ne bi razumel, v kakšni situaciji so se znašli država, državljanke in državljani,« je menil tudi vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Tudi on pričakuje, da bodo bremena med vsemi porazdeljena enakopravno in pravično. Odločilno pa bo, tako Štrukelj, da znotraj javnega sektorja ne bo nikakršnih izjem in da ne bo nobena od skupin deležna privilegijev. Po njegovem mnenju bi bilo sicer smiselno skleniti socialni sporazum oziroma dogovor delodajalcev, sindikatov in vlade, »kako premostiti to situacijo, da bodo bremena pravično razporejena in da ne bi padla na ramena predvsem tistih, ki so že zdaj v slabšem položaju«.
Pogajanja se nadaljujejo
prihodnji teden
Sindikati med drugim predlagajo, da se ob velikih dobičkih za sanacijo poplav dodatno obdavči banke, po njihovem prepričanju bi morala prispevati tudi neprizadeta podjetja, predvsem pa poudarjajo, da podjetja krize nikakor ne bi smela izkoristiti za podražitve hrane in gradbenega materiala. Ministrica ukrepov podrobneje ni komentirala, je pa glede dodatne obdavčitve bank ponovila besede ministra za finance Klemna Boštjančiča, da se iščejo zakonite rešitve, ki bodo prestale morebitne presoje s strani slovenskih sodišč in sodišča EU. Spomnila je, da o obdavčitvi bank Slovenija ne presoja samostojno, ampak jo zavezujejo pravila evropske centralne banke.
Je pa dodala, da je obseg škode tako velik, »da se bodo iskale vse možnosti za participacijo« in da bodo »morali prispevati svoj delež vsi družbeniki«. Na vprašanje, kaj predlog pomeni za tožilce, sodnike, zdravnike, je odgovorila, da v javnem sektorju izjem ne bo. »Za vse, ki smo deležniki javnega sektorja, mora veljati enako,« je bila jasna. Pogajanja se ob tem ne glede na vse nadaljujejo, saj cilj, da bi se končala do sredine oktobra, ostaja. Danes so nadaljevali tudi v začetku julija prekinjeno razpravo glede prevedbe plačnih razredov iz stare v novo plačno lestvico. Model je precej kompliciran, izhaja pa iz predpostavke, da ob prehodu na novo plačno lestvico nihče ne bo na slabšem, je pojasnila ministrica. Pogajanja bodo nadaljevali prihodnji ponedeljek.
