Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je nameravalo lani, ko ga je še vodila Irena Šinko, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) odvzeti kmetijsko svetovalno službo in jo prenesti na novoustanovljeni javni zavod. Ocenili so, da ni z njeno trenutno organiziranostjo nihče zadovoljen ter da je ni mogoče preoblikovati v agilen, mobilen in vitko organiziran sistem. »Smiselno bi bilo, da je pri kmetijski svetovalni službi svetovalni del, ki ga financira država, ločen od njenega tržnega dela. Lahko bi jo preselili nazaj na ministrstvo, kjer bi bila znova organ v sestavi, lahko pa je tudi javni zavod in s tem samostojna služba,« je maja lani za Dnevnikov Objektiv dejala Irena Šinko. Premier Robert Golob jo je dal nato oktobra razrešiti, skupaj z njo pa je odšla tudi zamisel o selitvi svetovalne službe.
Obisk kmetijskih zavodov – drugi krog
Rešitve, kako naj bo v prihodnje organizirana, na MKGP še vedno niso našli. Po odhodu Šinkove je ministrstvo tri mesece (do prihoda Mateje Čalušić) vodil bivši obrambni minister Marjan Šarec, ki so mu dodelili tudi nova državna sekretarja. Eden od njiju je bil Blaž Germšek, ki pa je že po pol leta pobegnil z ministrstva. Prav Germšek je bil zadolžen, da se sestane z vodstvom KGZS in z vodstvi njenih osmih kmetijsko gozdarskih zavodov, kjer delujejo kmetijski svetovalci. Preveril naj bi, ali so glede organiziranosti javne službe potrebne spremembe, in če da, kakšne.
Toda Germšek te naloge ni dokončal, saj se je na lastno željo predčasno poslovil od funkcije državnega sekretarja. Zdaj naj bi vajo z obiskom kmetijsko gozdarskih zavodov s sedeži v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju ponovila ministrica Mateja Čalušić in državni sekretar Ervin Kosi, ki je na tem položaju zamenjal Germška.
Na veliko kadrujejo, za stroko ni časa
Od leta 2017, odkar ima KGZS koncesijo za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja (dobila jo je v času ministrovanja Dejana Židana), so se zvrstili štiri vlade ter šest kmetijskih ministric in ministrov. A je bilo sedem let, kot kaže, premalo, da bi politiki našli rešitev, ki bi omogočila preoblikovanje te službe v »agilen, mobilen in vitko organiziran sistem«.
To v osmih mesecih ni uspelo niti aktualni kmetijski ministrici Mateji Čalušić, ki se bolj kot s strokovnimi vprašanji ukvarja s tem, kako na MKGP službo priskrbeti kar največ prijateljem, znancem in strankarskim kolegom. Kadrovsko tako razbohotenega kabineta namreč ni imel še nobeden od dosedanjih 22 kmetijskih ministrov in ministric, če upoštevamo, da so bili nekateri na tem položaju v več vladah. To pomeni, da bi bilo treba v agilen, mobilen in vitko organiziran sistem preoblikovati tudi ministričin kabinet, ne le kmetijsko svetovalno službo.
Nova koncesija le za eno leto?
Ministrica Čalušić je predstavnikom zbornice in njenih kmetijskih zavodov včeraj po naših informacijah predstavila začasno rešitev za kmetijsko svetovanje. Vlada naj bi zbornici na novo podelila koncesijo, vendar ne več za sedem let, ampak predvidoma zgolj za eno leto. V tem času naj bi ministrica in njen državni sekretar Ervin Kosi na terenu potipala, ali je treba kaj spremeniti v organiziranosti svetovalne službe. Kaj bosta dognala in kaj morebiti spremenila, bo verjetno odvisno tudi od tega, kdo bo v prihodnje vodil kmetijsko zbornico. Oktobra bodo namreč volitve njenih organov, prevzem kmetijske zbornice pa zelo mika tudi Janševo SDS.
Pot podelitve nove koncesije za kmetijsko svetovanje je še dolga, časa pa malo. Le slabe štiri mesece, saj se sedanja koncesijska pogodba izteče 31. decembra. MKGP bo moralo naprej v medresorsko usklajevanje in javno razpravo poslati uredbo o načinu in obveznostih izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja, ki jo nato sprejme vlada. Objaviti bo moralo tudi poziv kandidatom, naj se prijavijo za izvajanje svetovalne službe. MKGP bo z izbranim izvajalcem na koncu podpisalo odločbo o imenovanju.
Kaj počne kmetijska svetovalna služba in za koliko denarja
Naloge javne službe kmetijskega svetovanja so med drugim individualna in skupinska svetovanja kmetom, izvedba predavanj, delavnic, tečajev, vzpostavljanje in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike, pomoč pri investicijskih razpisih … V javni službi mora biti po koncesijski pogodbi najmanj 267 kmetijskih svetovalcev, ki jih 80-odstotno financira kmetijsko ministrstvo, petino denarja zanje pa mora zbornica pridobiti na trgu. Gre za storitve (denimo pomoč kmetom pri izpolnjevanju subvencijskih vlog), ki jih po ceniku MKGP financirajo kmetje. Zbornica ima trenutno zaposlenih 330 kmetijskih svetovalcev, kar pomeni, da jih 63 v celoti financira sama oziroma uporabniki njenih storitev. MKGP je lani kmetijski zbornici izplačalo 21,5 milijona evrov proračunskega denarja, od tega okoli 11,2 milijona za javno službo kmetijskega svetovanja.
