Vlada zadnje dni išče vire sredstev, ki bodo polnila Sklad za obnovo Slovenije, iz katerega se bo financirala popoplavna obnova države. Še največ je znanega o prispevku slovenskih bank. Že minuli teden je minister za finance Klemen Boštjančič napovedal, da bodo na vladi predlagali »dodatno začasno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje petih let« za namen sanacije po poplavah in plazovih. K temu pa je nato že minuli teden pristavil, da »banke ne morejo biti edine, ki bodo nosile svoj delež pri tej obnovi«, ter omenil energetski sektor in dejal, da je mogoče tam »ekstra dobičke pobrati tudi na drugačen način«. Premier Robert Golob je v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji poudaril, da bomo morali za obnovo države »postrgati vse vire«. »Tudi državna podjetja z dividendno politiko bodo pomagala pri polnjenju tega sklada,« je poudaril.
O čem sta govorila minister Boštjančič in premier Golob? Z ministrstva za finance nam od minulega tedna niso uspeli zagotoviti odgovorov in pojasnil.
V energetiki o tem še nič ne vedo
»O tem nismo obveščeni,« so odgovorili v državni Gen energiji. »Tudi definicije termina ekstra dobiček ne poznamo,« so dodali. Poznajo zgolj vladno namero o ustanovitvi solidarnostnega sklada za obnovo po poplavah, ki jo podpirajo. V sklad so pripravljeni prostovoljno prispevati »velik znesek«. »O konkretnih številkah za zdaj še ne moremo govoriti, ker se moramo o višini sredstev še uskladiti na ravni organov družbe. Sredstva, ki jih bomo prispevali v sklad, bomo črpali iz presežnega rezultata tekočega poslovanja,« so povedali. V prvem državnem energetskem stebru, Holdingu Slovenske elektrarne, se na naša vprašanja niso odzvali.
Tudi generalni direktor Elesa Aleksander Mervar o tem še ničesar ne ve. »Minister je v svoji izjavi verjetno mislil možnost uvedbe tako imenovanega windfall tax, to je obdavčitve ekstra tržnih prihodkov kot posledice visokih tržnih cen električne energije ob praviloma nespremenjenih proizvodnih stroških. Konkretno o uvedbi kakršne koli dodatne obdavčitve ne vemo nič,« je dejal. Načeloma pa je po Mervarjevi oceni minister s terminom »ekstra dobiček« najbrž označil obdavčitev prihodkov proizvajalcev električne energije nad stroškovno ceno proizvedene električne energije iz novih proizvodnih enot, povečano za pričakovani donos lastnikov.
Lanskoletni davek brez učinka
Natanko na tak način je namreč vlada že lani poskušala v proračun usmeriti dodatne prihodke, da bi lahko financirala vse v minuli jeseni in zimi sprejete ukrepe za blaženje energetske krize. Zato je z zakonom o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije predvidela, da bi od proizvajalcev in trgovcev električne energije pobrala vse »presežne tržne prihodke«. Davek na presežne tržne prihodke je bil uveden decembra lani za blaženje energetske krize in velja še do konca letošnjega leta. Gre za prihodke, ki so jih proizvajalci električne energije, torej oba slovenska energetska stebra s svojimi proizvodnimi enotami, ustvarili z zanje posebno ugodno prodajo električne energije nad določeno ceno. Gre za tržne prihodke nad 180 evro za prodano megavatno uro električne energijo oziroma za prihodke nad ceno 230 evrov za prodano megavatno uro za elektriko, ustvarjeno v termoelektrarnah na premog. Četudi je vlada po lastnih ocenah računala na 30 do 40 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun, je bil dejanski izkupiček jalov.
»V letu 2023 bomo za namen kritja stroškov regulacije cen električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce več kot polovico lastne proizvodnje prodali po cenah, ki so bile bistveno nižje od tržnih. Za pokritje stroškov regulacije smo namenili približno 200 milijonov evrov, zaradi česar je povprečna prodajna cena v Skupini Gen nižja, kot je bila določena z davkom na presežne prihodke proizvajalcev električne energije, tako imenovanim windfall tax,« so pojasnili v Gen energiji. Mervar je ocenil, da je takšno stanje pravzaprav v obeh energetskih skupinah. »Glede na tržne cene, ki veljajo letos, ocenjujem, da v povprečju ta dva pragova (določena za windfall tax) ne bosta presežena,« je dejal.
