Na ministrstvu za zdravje nameravajo podeliti nekatere od koncesij, za katere je tik pred volitvami pot odprla Janševa vlada. Napovedujejo jih za čeljustno in zobno ortopedijo ter za oralno in maksilofacialno kirurgijo, pri tem pa se sklicujejo na dolge čakalne dobe.
V zdravstvenem resorju želijo podeliti koncesije za čeljustno in zobno ortopedijo ter za oralno in maksilofacialno kirurgijo v zobozdravstveni dejavnosti. Na ministrstvu, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, se sklicujejo na dolgo čakanje pacientov. Za čeljustno in zobno ortopedijo so v aktualnem predlogu vladne uredbe predvideli 9,4 programa, za oralno in maksilofacialno kirurgijo pa 2,2 programa.
Štiriletno čakanje
Obseg koncesij, ki jih trenutno napovedujejo za čeljustno in zobno ortopedijo, je večji kot v uredbi, s katero je tik pred spomladanskimi volitvami pot za podelitev koncesij odpirala vlada Janeza Janše. Takrat so za to stroko v zdravstvenem resorju predvideli 4,7 programa. Obseg koncesij, ki ga to jesen predvidevajo za oralno kirurgijo, pa je enak kot v mandatu Janševe vlade, ko je bil na čelu zdravstvenega resorja Janez Poklukar.
Na ministrstvu za zdravje trenutni predlog utemeljujejo s podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje: na primer, povprečna čakalna doba za prvi ortodontski pregled ob oznaki »redno« znaša več kot štiri leta. Pacienti predolgo čakajo tudi ob stopnji nujnosti »hitro«, kjer so v povprečju v vrsti več kot tri leta, in ob oznaki »zelo hitro« na napotnici, kjer pregled v povprečju dočakajo po skoraj desetih mesecih. Čakanje je dokaj dolgo tudi v oralni in maksilofacialni kirurgiji, kjer so bolniki ob stopnji nujnosti »redno« v vrsti sedem mesecev.
Javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotoviti zadostne dostopnosti, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. V primeru čeljustne in zobne ortopedije predlagajo širitev v obsegu 1,7 programa.
Širitve so potrebne zaradi pomanjkanja zaposlenih v omenjenih specialističnih zdravstvenih dejavnostih in izredno slabe preskrbljenosti prebivalstva v nekaterih regijah, ugotavljajo. V preostalih primerih gre za programe, za katere so bile koncesije že podeljene, vendar so jih koncesionarji iz različnih vzrokov vrnili, so zapisali na ministrstvu. Nadomestne so tudi koncesije za oralno kirurgijo in maksilofacialno kirurgijo. Na predlagane spremembe se lahko javnost odzove do 3. novembra.
Trki zaradi ministrskih potez
Janševa vlada je s spomladansko uredbo predvidela tudi koncesije za parodontologijo (0,4 programa), oftalmologijo (dva programa), dermatovenerologijo (en program), kardiologijo in vaskularno medicino (pol programa) ter klinično psihologijo (ravno tako pol programa). Do poskusa podeljevanja koncesij pred volitvami so bili kritični v sindikatu zdravnikov Fides, kjer so ugotavljali, da se potrjujejo slutnje o hitenju Slovenije »v smeri dokončnega razkroja javnega zdravstva«. Strah, da javne bolnišnice in zdravstveni domovi ne bi zmogli prevzeti dodatnega bremena, je tudi po njihovi oceni upravičen. Ob tem so v Fidesu ugotavljali, da se minister tik pred volitvami zateka k potezam, s katerimi dodatno spodkopava javni zdravstveni sistem. Po kritikah iz vrst Fidesa je tedanji minister Poklukar napovedal, da bo odločitev prepustil nasledniku.
Junija, ko je zdravstveni resor že vodil Danijel Bešič Loredan, smo v Dnevniku poročali, da nameravajo na ministrstvu vendarle objaviti razpis za bodoče koncesionarje. Dogajanje je pokazalo na prve razpoke v koaliciji. Nove koncesije so kot zdravljenje za dobiček oblika privatizacije, so ugotavljali v Levici, napovedani razpis pa na koncu ni bil objavljen. »Odločili smo se za revizijo obstoječega stanja in nedavnih odločitev. Ko bomo prišli do jasnih podatkov o obstoječih koncesijah, se bomo lažje odločali. Smiselno je tudi, da počakamo na učinke interventnega zakona. Morda nam bo uspelo potrebe prebivalcev pokriti že v javnih zavodih in pri obstoječih koncesionarjih,« je Bešič Loredan povedal v julijskem pogovoru za Dnevnikov Objektiv.
Na pojasnila ministrstva za zdravje glede vprašanja, ali nameravajo podeliti tudi koncesije za druga področja, kjer jih je predvidela uredba Janševe vlade, še čakamo. Za zdaj tudi ni znano, ali je interventna zakonodaja, ki med drugim odpravlja nekdanje omejitve pri številu zdravljenj, že vplivala na dostopnost obravnav pri ortodontih ter v oralni in maksilofacialni kirurgiji.
