»Ko so nas hrvaški policisti zagledali, so nas začeli agresivno preganjati nazaj proti meji z Bosno in Hercegovino. Med paničnim begom sem padla in si poškodovala nogo. Tako so nas prijeli. Nekatere so pretepli po nogah in rokah vpričo otrok. Potem so nas zaprli v kontejnerje brez vode, hrane in medicinske oskrbe.« Takšne spomine na Hrvaško je v četrtek predstavila gospa Marie Chantal Ndayirorere iz afriškega Burundija. V dvorani ZRC SAZU so njeno pričanje poslušali njeni mladoletni otroci, s katerimi je pribežala v Slovenijo in tu zaprosila za azil. Razložila je, da je Hrvaško zapustila, saj so bili tam policisti in osebje azilnega doma do nje agresivni. »V Sloveniji se prvič počutimo sprejete med ljudmi,« je dejala. Otroci obiskujejo šolo, počutijo se varne, je povedala. Vendar gospe Ndayirorere in njeni družini grozi deportacija nazaj na Hrvaško.
Kot sta opozorili nevladni organizaciji Ambasada Rog in Amnesty International Slovenije (AIS), slovensko ministrstvo za notranje zadeve pri presoji vračanja na Hrvaško ne upošteva stotin pričevanj prosilcev za azil o pretepanju, mučenju, ropanju, poniževanju, ki so ga nad njimi izvajale hrvaške oblasti. »Na Hrvaškem smo doživeli enako nasilje kot v Burundiju,« je svoje izkušnje opisal gospod Shaka Chadrack. »Slovenija je prvi kraj, kjer se počutim varnega. Tu me nihče ne pretepa. Toda zdaj me hočejo vrniti. Umrl bom, če me pošljejo na Hrvaško.« »Žalostni smo in travmatizirani. Vem, da Slovenci hodite na Hrvaško na počitnice. A mi imamo drugačne izkušnje. Pretepali so nas in streljali na nas,« je dodal njegov kolega Ali Faisal.
Nevarna država
Navedena pričevanja odražajo nov obrat v slovenski in hrvaški migracijsko-begunski politiki. Slovenska policija je vrsto let begunce in migrante izganjala na Hrvaško takoj po prestopu meje. Tisočim policisti niso dovolili, da bi zaprosili za azil, hrvaški policisti pa so vrnjene migrante takoj po prevzemu nelegalno pregnali v Bosno in Hercegovino. Hrvaška in Slovenija sta šele lani, ko se je južna soseda približevala schengnu, zaradi schengenskih zahtev po spoštovanju človekovih pravic ravnanje omilili: hrvaška policija je migrante večinoma brez azilne obravnave spuščala naprej v Slovenijo, slovenska policija pa je začela dovoljevati vložitev prošnje za azil. Vendar se je za prosilce, ki so ostali v Sloveniji, režim izkazal za represivnega: slovenske oblasti prošnje za azil zavračajo in prosilce vračajo na Hrvaško. Hrvaška pa je po vstopu v schengen, ki ga ni več mogoče preklicati, ponovno začela ljudi izganjati v Bosno in Hercegovino. »Na Hrvaškem ljudje niso varni,« je povedala Andrea Jelovčić, predstavnica hrvaškega Centra za mirovne študije. »Naša država sistematično krši človekove pravice. Videli smo primere, ko so v Bosno izganjali celo prosilce za azil z izkaznicami azilnega doma. V Bosno so pregnali tudi turiste iz Nigerije, ki so imeli veljavne vizume,« je spomnila hrvaška gostja. »Skrajni čas je, da evropske države, vključno s Slovenijo, takoj ustavijo vračanja na Hrvaško,« je pozvala Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Več sodišč v članicah EU je sicer že prepovedalo vračanja na Hrvaško.
Opozorila varuha
človekovih pravic
Na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve so vse očitke zanikali. Zatrdili so, da vsak primer obravnavajo individualno in z ustrezno presojo nevarnosti, da bi prišlo do kršitev človekovih pravic. »Zavračamo navedbe o sistematičnem vračanju na Hrvaško. V skladu s sporazumom s Hrvaško policija vrača samo tiste tujce, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito, med postopkom pa niso izrazili namena podati prošnjo za mednarodno zaščito (azil) v Sloveniji,« so sporočili.
Zana Fabjan iz Ambasade Rog pa je spomnila, da je na nevarnosti vračanja na Hrvaško brez ustrezne pravne presoje opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Varuh je ministrstvu za notranje zadeve priporočil, naj ob vračanju prosilcev za azil – v skladu z dublinsko uredbo – najprej preveri, ali je o tem pravnomočno odločilo sodišče. Kot je razvidno iz dokumentacije dopisovanja med ministrstvom in varuhom, ki jo hranimo tudi na Dnevniku, pa je ministrstvo varuhu sporočilo, da tega priporočila ne namerava upoštevati.
