Zunanja ministrica Tanja Fajon je z zahodnobalkanskimi zunanjimi ministri in posebnimi odposlanci na Blejskem strateškem forumu (BSF), ki se je končal včeraj, že razpravljala o tako imenovanih Michelovih zavezah, v skladu s katerimi bi EU in balkanske države morale biti pripravljene na širitev do leta 2030. V evropski komisiji, ki sicer vodi pogajalski proces z državami kandidatkami, poudarjajo, da je zanje ključno, da države izpolnijo pogoje za članstvo, o takšnih ali drugačnih datumih pa da ne razmišljajo.
Ministrica Fajonova v »blejski zavezi« glede postavljenega (Michelovega) cilja, pridružitve leta 2030, vidi pomembno sporočilo zahodnobalkanskim državam. Poudarila je, da zamisel predsednika evropskega sveta Charlesa Michela ni priletela z neba. »Vse države lahko naredijo korak naprej, če ga bodo znale modro izkoristiti,« je ocenila in dodala, da bo decembrski vrh, ko bodo evropski voditelji spet odločali o širitvi na Ukrajino in vzhodno soseščino, pomemben tudi za balkanske države. Obstaja veliko idej, kako bi na tem vrhu pomagali državam zahodnega Balkana, je dejala, toda države morajo narediti domačo nalogo, je pristavila. Med ugodnostmi, ki bi jih lahko ponudili državam decembra, je omenila pridobitev opazovalskega statusa v evropskem parlamentu, postopno vključevanje v notranji trg in pridobitev pogajalskega statusa za tiste države, ki tega še niso dobile.
O tem, kaj bi evropske reforme morale obsegati, so po Michelovi napovedi in pogovorih Fajonove na Bledu razpravljali tudi nekateri predstavniki članic EU. Na eni od okroglih miz, kjer se je razpravljalo o EU kot nosilki odločitev, so se strinjali, da so geopolitične okoliščine ruskega napada na Ukrajino in s tem povezana grožnja evropski celini pospešile zavedanje evropskih držav, da je treba izvesti širitev, hkrati pa se morajo nanjo tudi same pripraviti.
Kmalu reformni predlogi skupine strokovnjakov
Kot je ocenil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin, je pritisk glede evropskih reform večji, ker se bližajo evropske volitve, ki bodo prinesle novo sestavo parlamenta in komisije. Hkrati se bodo prihodnje leto začela pogajanja o novem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2028–2034. Če naj bi se širitev zgodila okoli leta 2030, bi torej tudi proračun moral biti pripravljen na nove članice.
Velika zagovornica širitve je zdaj tudi Francija, ki je bila v preteklih letih do tega zelo zadržana. Toda prav Nemčija in Francija sta v življenje priklicali posebno neodvisno komisijo strokovnjakov, ki naj bi septembra predstavila poročilo o predlaganih reformah EU. S tem bi radi v Berlinu in Parizu sprožili razpravo o reformah, je pojasnila francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone. »Morda bi se lahko širili še prej kot leta 2030,« je razmišljala in si zaželela, da bi širitveni proces potekal bolj dinamično oziroma hitreje. Po njeni oceni bi morale članice glede reform kar največ doseči zdaj, dokler še obstaja širitvi naklonjeni parlament. To bi se utegnilo po naslednjih evropskih volitvah spremeniti. Javnomnenjske ankete namreč nakazujejo, da bi lahko v parlamentu prišlo do spremembe političnega težišča, to pa bi okrepilo skrajno desne sile.
Prevetritev proračuna in ustroja odločanja
Daniela Schwarzer iz nemške fundacije Bertelsmann, članica francosko-nemškega panela strokovnjakov, je dejala, da preučujejo institucionalne spremembe v EU, s katerimi bi integracija postala učinkovitejša pri ukrepanju. Kako bodo videti priporočila skupine, še ni hotela povedati. Je pa nakazala, da bo treba razmišljati tudi o tem, kaj je jedro Evrope in kaj je tisto, kar določa jedrne države. Pri tem je izpostavila pomen vladavine prava in vrednot. »Vsaka država si ne želi biti del jedra Evrope,« je pojasnila Boonova, ki meni, da tistih držav, ki si želijo tesnejšega sodelovanja, druge ne bi smele blokirati. Spremembe bodo zaradi takšnih dinamik potrebne tudi pri proračunski politiki EU. Po njeni oceni bi se ta morala premakniti v smeri zaščite jedrne EU.
Spremembe proračunske politike EU je zagovarjal tudi portugalski državni sekretar Tiago Antunes, a dodal, da bo treba prevetriti še kohezijsko in kmetijsko politiko EU ter institucionalni način delovanja Unije. Ker bo v EU po širitvi vključenih še več različnih držav s še bolj raznolikimi hotenji, bo treba razpravljati o modelu upravljanja integracije, ki bo fleksibilnejši od sedanjega, je dejal Antunes in ob tem poudaril, da bi se morale države osredotočati na vsebino, ne pa na formo reform. »Če bomo dejali, da potrebujemo spremembe evropske pogodbe, bo to pot v propad,« je pripomnil.
