V NSi so zakonske spremembe urejanja trga dela ob izjemno nizki stopnji brezposelnosti pripravili z namenom aktivirati iskalce zaposlitve in preprečiti fiktivne prijave v evidencah brezposelnih. Menijo, da je treba zlorabam socialnih transferjev narediti konec.
Po šestih mesecih na delo, kršitelje bi brisali iz evidence
Zato s predlogom novele o urejanju trga dela predlagajo, da bi zavodu za zaposlovanje omogočili, da po šestih mesecih brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva do dve stopnji nižja izobrazba in da bi osebo, ki krši obveznosti do zavoda, prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb na dan izdaje odločbe.
S predlogom novele zakona o socialno varstvenih prejemkih predlagajo, da se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če otrok neupravičeno ne obiskuje pouka osnovne šole. Denarna socialna pomoč bi se tri mesece izplačevala v naravi tudi če bi obstajala dolg do javnih služb ali vzgojno izobraževalnih zavodov.
S predlogom dopolnitev zakona o starševskem varstvu pa želijo, da bi se tudi otroški dodatek izplačeval v materialni obliki, če učenec ne obiskuje pouka. Če otrok ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli, se znesek otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov oz. za tisti del, ki je namenjen izobraževanju. Za otroke s posebnimi potrebami pa bi se še naprej izplačeval v celoti.
S tem želijo v NSi spodbuditi starše, da otrokom omogočijo dokončanje najmanj osnovne šole, kar je podlaga za vstop na trg dela in samostojno življenje.
Minister se ne strinja
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec se je opredelil do celotnega zakonodajnega svežnja NSi. Meni, da pri predlogu novele zakona o urejanju trga dela »zgrešimo tarčo«, saj romska populacija izobrazbe ponavadi sploh nima, z znižanjem stopnje izobrazbe Slovencem pa bodo delodajalci na delovna mesta, ki bi jih lahko zasedli Romi, raje vzeli njih.
Pri predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu, ki predvideva, da bi se socialne pomoči oz. otroški dodatki znižali za 33 odstotkov, če otrok ne konča osnovne šole, minister izpostavlja, da ni študije, ki bi dokazovala, da bodo zaradi takšnega ukrepa otroci res zaključili šolanje. Podobno pa je tudi z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih, ki predvideva izplačevanje socialne pomoči v naravi, če otrok ne obiskuje šole, meni minister.
Minister je dodal, da so do današnjega stanja v jugovzhodni Sloveniji pripeljala desetletja zanemarjanja, nekomunikacije z romsko skupnostjo. Tudi cilj vlade je uspešno sodelovanje in sobivanje z romsko skupnostjo, zato pripravljajo sistematičen pristop. Od 1. decembra bodo začeli zaposlovanje 30 dodatnih socialnih delavcev, ki se bodo ukvarjali z romsko populacijo, v zakonu o osnovni šoli pa bodo opredelili, da mora šola center za socialno delo sprotno obveščati o njegovi odsotnosti.
Z zavodom za zaposlovanje pa pripravljajo pilotni projekt Romano, s katerim bodo poskusili zaposliti določeno število Romov, zato da bodo ti lahko postali zgled dobre prakse v svojih okoljih, je nanizal Mesec.
Tudi v Svobodi menijo, da predlog ni ustrezen in ne bi dosegel svojega namena. Opozarjajo pa tudi, da je predlagana ureditev v nasprotju z ustavo, saj posega v pravico do svobode dela in v pravico do pravnega sredstva. Predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih pa po njihovem mnenju ne upošteva, da se mnoge družine soočajo s kompleksnimi težavami, ki jih preprosto ni mogoče rešiti z odvzemom denarne socialne pomoči ali z izplačilom pomoči v obliki materialnih dobrin. Tovrstne spremembe niso sorazmerne z ustavno zagotovljenimi pravicami in bi lahko imele celo nasproten učinek kot ga želijo doseči predlagatelji, menijo.
SDS v podporo zakonskim psremembam
V SDS paket zakonskih sprememb NSi podpirajo. Predlog novele zakona o urejanju trga dela podpirajo, saj zagovarjajo stališče, da je zaposlitev najpomembnejši način zagotavljanja socialne varnosti. Pravice romske skupnosti ne pomenijo, da za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, ni posledic in da ni posledic za neplačevanje obveznosti ali celo kazniva ravnanja, so poudarili.
V SD opozarjajo, da bi negativne posledice morebitnega sprejema predloga novele zakona o urejanju trga dela čutili predvsem mladi, prvi iskalci zaposlitve, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo ter starejši delavci z nižjo izobrazbo. To bi vodilo v naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb. Opozarjajo tudi, da denarna socialna pomoč ni namenjena spodbujanju izobraževanja, ampak zagotavljanju materialnih pogojev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potrebščin posameznika ali družine, ki je socialno ogrožena.
Predlog novele zakona o urejanju trga dela so v Levici označili za populistično norost, predlog pa je po njihovem mnenju antisocialen, atidelavski in tudi ironičen. Država bi po njihovem mnenju še tiste Rome, ki jim uspe pridobiti izobrazbo, silila opravljati dela za občutno nižje plačilo, menijo. Menijo, da je neprimeren tudi ukrep izplačevanja socialne pomoči v naravi, saj bi to poslabšalo stanje v finančno šibkejših družinah. Poudarili so, da je trenutno odločitev za izplačevanje socialne pomoči v naravi prepuščena strokovni presoji socialnih delavcev.
NSi je v parlamentarno proceduro vložila paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji in temelji na svežnju zakonov, ki jih je v DZ vložila že skupina županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a jih je DZ zavrnil. Med njimi predloge novel zakonov o osnovni šoli, o urejanju trga dela in o socialno varstvenih prejemkih ter predlog dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. DZ bo o njih glasoval v četrtek.
