»V našem sistemu dolgotrajne oskrbe je 22 tisoč upravičencev in 103 domovi za starejše, in namesto da bi ta sistem, ki v dobršnem delu deluje dobro, dogajevali s pomočjo na domu, smo dobili zakon, ki radikalno posega v domove za starejše, jih poskuša prekategorizirati, jim daje neobstoječe vire financiranja, demografski sklad kot vir financiranja denimo sploh ne obstaja, ter določa cene, pod katerimi domovi ne morejo izvajati svojih storitev, zaradi česar se bodo znašli v finančnih težavah,« je danes novinarjem povedal minister za delo Luka Mesec.
Zakon ob tem v središče sistema postavlja Zavod za zdravstveno zavarovanja Slovenije (ZZZS), ki naj bi prevzel vlogo ocenjevalca upravičencev do dolgotrajne oskrbe ter izdajal odločbe, na podlagi katerih so uporabniki upravičeni do določene kategorije oskrbe. Kaj bi se zgodilo v situaciji, ko bi se stanje upravičencu zelo poslabšalo in bi na primer zaradi nepokretnosti potreboval dodatno nego, ni jasno, je dejal Mesec in opozoril, da ZZZS tudi po lastnih navedbah nima dovolj »kadrovskih ali organizacijskih kompetenc, da bi to z januarjem lahko izvedel«.
Če bo zakon o zamiku uveljavitve na referendumu padel, bomo po njegovih besedah po 1. januarju 2023 čez trenutni sistem dolgotrajne oskrbe »vrgli pregrinjalo, ki bo sistem eno leto uničevalo, vlada pa se bo znašla v položaju, da eno leto ne bo smela posegati v ureditev«. »Namesto, da bi sistem dograjevali, bomo eno leto poskušali samo preprečevati propad trenutnega sistema in zagotavljati, da oskrbovanci ne bodo izgubljali pravic ali da njihov dom ne bi propadel zaradi finančnih težav,« je opozoril minister za delo in dodal;.»Za je glas za dolgotrajno oskrbo, za je glas za pomoč na domu, za je glas za to, da poskrbimo na naše starejše«.
Luka Omladič, sekretar na ministrstvu za delo, je ob tem zagotovil, da zaradi zamika za eno leto ne bo prikrajšan noben uporabnik. »Vse bo potekalo tako kot do sedaj, pri čemer so pravice do krepitve oskrbe na domu že itak predvidene šele s s 1. julijem 2024,« je pojasnil.
Bešič Loredan: Izboljšati je treba varstvo na domu
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je z Mescem strinjal in povedal, da zakon, ki ga je pripravila Janševa vlada, sicer »zagotavlja dobre pravice, težava pa je pri njegovi implementaciji«.»Obstoječi sistem, ki deluje, bi morali radikalno obrniti na glavo,« je opozoril. Po njegovi oceni imamo v Sloveniji dolgotrajno oskrbo »zelo dobro urejeno znotraj institucionalnega varstva, precej slabši pa smo pri deinstitucionalnem varstvu«. Na ministrstvu za zdravje zato skupaj z ministrstvom za delo zdaj »intenzivno pripravljajo rešitve«, s katerimi bi sistem dogradili z učinkovitejšim varstvom na domu.
Tanja Petkovič, vodja službe za dolgotrajno oskrbo, sicer pa že 20 let domska zdravnica, je povedala, da smo glede števila mest v institucijah za starejše v zgornji petini državi EU, medtem ko ima doma varstvo zgolj 7500 oseb. »Ta številka mora biti višja,« je poudarila in dodala, da so spremembe nujne. Tudi ona je mnenja, da zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada z novimi kategorijami domov »preveč rigorozno posega v ureditev institucionalnega varstva«. »Nihče ne kritizira vsebine zakona, vendar pa njeno izvajanje ni uresničjivo,« je prepričana Petkovičeva.
Dolgotrajno oskrbo bi povezali z osebno asistenco
Mesec je pojasnil, da pripravljajo zakon, ki bi združil storitve dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. »V zakonu o osebni asistenci je na voljo 180 milijonov evrov, prek sto izvajalcev in 8000 osebnih asistentov, imamo pa le 1700 uporabnikov. Ta sistem je očitno porozen in z vprašljivo kakovostjo. Zato zdaj pripravljamo rešitve, s katerimi bi osebno asistenco iz sedanjega kaosa spravili v ustrezni okvir in ga povezali z dolgotrajno oskrbo,« je dejal Mesec. Okvir bodočih rešitev naj bi postavili v sredini oziroma drugi polovici novembra.
