Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Najširšega kroga (potencialnih) najemnikov se dotikata predvsem dve predlagani spremembi: dvig premoženjskega cenzusa in razrahljanje obveznega pogoja stalnega prebivališča v občini ali na območju javnega stanovanjskega sklada, kjer prosilec zaprosi za pridobitev neprofitnega stanovanja.
Novi cenzus 60 odstotkov vrednosti primernega stanovanja
Trenutno velja, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ne sme biti (so)lastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe oziroma drugega premoženja, ki presega 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja (kolikšna je ta vrednost, se izračunava po razmeroma zapleteni formuli). Po novem naj bi se ta delež dvignil na 60 odstotkov. Na ministrstvu pravijo, da je povišanje potrebno zaradi splošnega povišanja tržnih vrednosti nepremičnin, kar neposredno vpliva na posplošeno vrednost nepremičnin, ki je relevantna za presojo doseganja premoženjskega cenzusa.
V primeru štiričlanskega gospodinjstva bi se premoženjski cenzus s 36.400 evrov, kar je zdaj enako 40 odstotkom vrednosti primernega stanovanja za takšno gospodinjstvo, dvignil na 54.600 evrov. Z dvigom bi kandidiranje na razpis omogočili dovolj širokemu krogu prosilcev, s tem pa povečali dostopnost neprofitnih stanovanj, so prepričani na ministrstvu.
Dvig premoženjskega cenzusa bi veljal tako za najem neprofitnega stanovanja kot za ohranitev neprofitne najemnine v času najema. Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ocenjuje, da bi v razmerah zelo velikega pomanjkanja stanovanj sprememba vplivala predvsem na obstoječe najemnike. Tem se namreč v primeru preseganja cenzusa določi tržna najemnina. Hawlina ob tem opozarja, da preseganje administrativno določene vrednosti primernega stanovanja, tudi če bo po novem višja, še zdaleč ne pomeni, da si takšno gospodinjstvo dejansko lahko privošči »primerno« stanovanje na trgu.
Tudi na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (MOL) ocenjujejo, da bi bil dvig premoženjskega cenzusa lahko višji. Če prosilec oziroma njegovo gospodinjstvo presega premoženjski cenzus, to ob veljavni zakonodaji in vrednosti stanovanjskih nepremičnin na trgu namreč še ne pomeni, da je sposoben samostojno rešiti stanovanjsko vprašanje, poudarjajo. Je pa dvig pomemben tudi z vidika reševanja stanovanjskih vprašanj različnim skupinam prebivalstva in s tem zagotavljanja mešane strukture stanovalcev v posameznih večstanovanjskih stavbah, pravijo na skladu.
V Ljubljani bo stalno prebivališče ostalo pogoj
S spremembo pravilnika bodo najemodajalcem tudi omogočili, da pogoj stalnega prebivališča razširijo na območje zunaj občine oziroma območja delovanja stanovanjskega sklada. Že zdaj lahko sicer na razpisu sodelujejo tudi prosilci, ki imajo v občini razpisa najmanj dve leti prijavljeno začasno prebivališče, če je to posebej opredeljeno v razpisu. Po novem pa bi za stanovanje prosilec lahko zaprosil tudi v občni, kjer nima stalnega prebivališča, a bo to zopet moralo biti določeno v razpisu. Občine bi tako na primer lažje privabljale zaposlene v poklicih, ki jih primanjkuje v občini, in spodbujale priseljevanje prebivalstva. V praksi bo to verjetno prispevalo k oddaji kakšnega dodatnega stanovanja predvsem v bolj odročnih krajih, kjer je povpraševanja manj.
V Ljubljani in nekaterih večjih urbanih centrih, kjer stanovanj močno primanjkuje, pa po oceni Maše Hawlina takšne politike občine in skladov ni pričakovati, čeprav bi bila za Ljubljano takšna sprememba skoraj nujna. »Med tistimi, ki bi v Ljubljani najbolj potrebovali neprofitno stanovanje, so tržni najemniki, ki pogosto nimajo možnosti ureditve stalnega prebivališča, ker njihovi najemodajalci to zavračajo.«
Na ljubljanskem stanovanjskem skladu pa so jasni. Ker v MOL primanjkuje od 3500 do 4000 mestnih javnih najemnih stanovanj, pogojev glede bivališča na javnih razpisih za neprofitna stanovanja ne bodo spreminjali. Torej bodo tudi v prihodnje lahko kandidirali le prosilci, ki imajo v MOL stalno prebivališče. Tako določa tudi stanovanjski program MOL do leta 2026. Na zadnji, 20. javni razpis, s katerim so razpisali 200 stanovanj, so prejeli skoraj 3600 vlog. Medtem pa na zagotovitev mestnega neprofitnega stanovanja še vedno čaka tudi 132 upravičencev po 19. javnem razpisu, objavljenem leta 2021.
