Raziskava PIRLS poteka vsakih pet let in Slovenija v njej sodeluje od začetka, to je od leta 2001. Slovenski učenci so z vsakim ciklom raziskave dosegali višje povprečne bralne dosežke, v tokratni raziskavi pa je prvič zaznati njihov upad. Slovenski četrtošolci so namreč dosegli 23 točk manj kot leta 2016, so navedli ob današnji predstavitvi rezultatov raziskave na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 6400 slovenskih četrtošolcev, je pokazala, da slovenska dekleta še vedno dosegajo nekoliko boljše rezultate kot dečki, upad dosežkov pa je pri obeh spolih enak. Boljše bralne dosežke dosegajo učenci, ki imajo višji socialno-ekonomski status, ki imajo doma več knjig, ki doma pogosteje govorijo slovensko in katerih starši zelo radi berejo. Razlike pri branju s papirja ali z zaslona v raziskavi niso zaznali, je še predstavila nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS v Sloveniji Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta.

Skoraj polovica utrujenih, kar 40 odstotkov pa tudi lačnih

S 520 točkami pa se Slovenija še vedno uvršča nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki je 500. Tudi v večini drugih držav je namreč bralni dosežek upadel. Tako so le tri od 57 sodelujočih držav zabeležile višji dosežek kot 2016, pri osmih večjih sprememb ni bilo, večina pa je dosegla slabši rezultat kot leta 2016. Podoben dosežek kot Slovenija so sicer tokrat imele Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija.Pri bralnem dosežku raziskava med sodelujoči šolami v Sloveniji ni zaznala večjih razlik, je pa zaznala velike razlike med učenci v šolah.

Večina četrtošolcev v Sloveniji se po raziskavi v šoli počuti varne, čeprav zaznavajo tudi medvrstniško nasilje. Vsak dan ali skoraj vsak dan se ob prihodu v šolo počuti utrujene okoli 46 odstotkov učencev, lačne pa okoli 40 odstotkov. Po besedah Eve Klemenčič Mirazchiyski gre za naraščajoč trend tudi na mednarodni ravni, ki pa je v Sloveniji še nekoliko bolj izrazit.

Felda: Več se da narediti že v vrtcih

Po oceni ministra Darja Felde rezultati PIRLS 2021 niso najboljši, a se je treba z njimi soočiti in ustrezno delovati naprej, pri čemer je na novinarski konferenci poudaril, da se da marsikaj narediti že v vrtcu. K takšnim rezultatom je po njegovi oceni zagotovo nekaj prispeval covid, a verjetno ne vsega. Raziskava je bila namreč narejena spomladi 2021, po daljšem zaprtju šol zaradi epidemije koronavirusa.

Rezultati bodo po besedah ministra prišli prav predvsem odločevalcem, med drugim nacionalnemu svetu za bralno pismenost, ki bo lahko rezultate upošteval ob zaključevanju akcijskega načrta za razvoj bralne pismenosti. Vključiti jih bo mogoče tudi v učne načrte, ki so v pripravi, je povedal. Minister tako upa, da bomo boljše rezultate beležili že ob naslednji raziskavi.

Za stroko eden od možnih vzrokov zaprtje šol, pozivajo pa k poglobljeni analizi

Na upad bralne pismenosti, ki ga kaže raziskava PIRLS, so se odzvali strokovnjaki v razpravi na pristojnem ministrstvu. Kot enega od možnih vzrokov so navedli zaprtje šol med epidemijo, a pozvali k poglobljeni analizi in ukrepanju. Pristojni so napovedali nadaljnje aktivnosti pri akcijskem načrtu za dvig bralne pismenosti in prenovi učnih načrtov.

Direktorica urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Maja Mihelič Debeljak je dejala, da z rezultati ne morejo biti zadovoljni, da pa od njih ne nameravajo bežati. Spomnila je, da je zajem podatkov iz raziskave potekal takoj po vrnitvi učencev v šole, saj so se zaradi epidemije covida-19 več mesecev šolali doma. Je pa treba ugotoviti, ali je res samo to vzrok za upad, meni direktorica in poudarja, da se je treba izogniti poenostavljenim razlagam.

Pojasnila je, da je bralna pismenost temeljna podstat za vse nadaljnje učenje, zato ji v slovenski izobraževalni politiki ves čas namenjajo kar veliko pozornost, ne glede na rezultate tokratne raziskave. Bodo pa te rezultate upoštevali tudi pri pripravi akcijskega načrta za dvig bralne pismenosti, za katerega je sicer osnutek že pripravljen, in tudi pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter prenovi učnih načrtov, je napovedala. »Zavedati se je treba, da bralna pismenost ni stvar samo učiteljev jezika, ampak vseh učiteljev in tudi širše družbe,« je še poudarila Mihelič Debeljak.

Žagar: Ob spodbujanju digitalizacije bi veljalo »malo umiriti konje«

Tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, ki sicer meni, da zaradi rezultatov ni treba zagnati panike, je pozval k podrobnejšemu pregledu podatkov. Med drugim je omenil, da so bili otroci iz nekaterih držav pri testiranju pol leta ali več starejši od slovenskih otrok in da imamo od tri do štiri odstotke več otrok, ki ne govorijo stalno slovensko.

Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar pa je spomnil, da je tokratna raziskava prvič v celoti prešla na digitalno merjenje. Ob tem je navedel več raziskav, ki kažejo razlike med branjem s papirja in z zaslona, in dejal, da je lahko morda to del interpretacije upada bralne pismenosti, saj se ta kaže pri večini držav. Po njegovem mnenju bi veljalo ob spodbujanju digitalizacije »malo umiriti konje«.

Da je bralna pismenost zelo kompleksna zmožnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov, zato izpostavljanje enega dejavnika ni korektno, pa je poudarila psihologinja Sonja Pečjak z ljubljanske filozofske fakultete. Upad bralne pismenosti v tokratni raziskavi PIRLS po njenem mnenju ni katastrofa, zahteva pa strokoven premislek različnih deležnikov.

Tudi Pečjakova je omenila vpliv zaprtja šol v času epidemije, saj je poudarek pri otrocih, ki so sodelovali v raziskavi, v tem času ravno na razvijanju in utrjevanju začetne bralne pismenosti ter avtomatizaciji spretnosti branja. Tisti, ki imajo na tem področju težave, pa tega kakovostnega bralnega pouka niso mogli kompenzirati doma s pomočjo staršev, ki niso strokovnjaki.

Pečjakova je izpostavila tudi pomen razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju, zato je pozvala k spodbujanju kakovostne predšolske vzgoje v vrtcih in družinske pismenosti oziroma aktiviranju staršev. Prav tako je po njenem mnenju pomembna bralna kultura v družini. Raziskava je namreč pokazala, da boljše rezultate dosegajo otroci, katerih starši zelo radi berejo. Da bi bilo treba spodbuditi bralne navade pri starših, saj te navade prenašajo na otroke, meni tudi Logaj. Po raziskavi so namreč bralne navade v družinah pri nas slabše v primerjavi z drugimi državami.