Nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, sodnega sveta, vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču in vrhovni sodnik svetnik Branko Masleša se s koncem septembra poslavlja od sodniške toge. Letos je dopolnil 70 let, kar je po zakonu o sodniški službi skrajni rok za upokojitev. »Na prehojeno pot sem ponosen. Vzgojen sem bil, da sta mi blizu solidarnost in empatija. O nekaterih stvareh se preizprašuješ še leta. V tem poklicu je tako kot v življenju. Do neke točke imaš na voljo čas, potem pa se je treba odločiti. Vsako zadevo bi se dalo še izpiliti, ampak na to gledam kot na šah. Ura tiktaka in če v času, ki ga imaš na voljo, ne storiš ničesar, zastavica pade in je konec. Kolega mi je rekel: ti se kar sprijazni s tem, da ne boš imel miru niti ko boš šel v penzijo niti takrat ne, ko boš šel pod rušo,« je Masleša, ki je bil pogosta tarča napadov SDS in peščice sodniških kolegov, razmislek o bližajočem se koncu svoje sodniške kariere že konec lanskega leta strnil za Objektiv.
Dolgo čakanje na okrepitve
Če kazenski oddelek vrhovnega sodišča do jeseni ne bo dočakal okrepitev, bodo na oddelku ostali zgolj štirje sodniki. To pomeni, da bi pri odločanju v petčlanskem senatu redno morali sodelovati sodniki z drugih oddelkov ali pa bi svojemu matičnemu oddelku na pomoč moral priskočiti predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Kadrovske stiske ne bi bilo, če lani ne bi padli v vodo dve imenovanji vrhovnih sodnikov kazenskega oddelka, ki ju je sodni svet že izbral, vendar ju državni zbor nazadnje ni želel imenovati. Višja sodnika Aleksander Karakaš in Stanka Živič v parlamentu nista dobila podpore vladajoče koalicije, ker so nekatere njune pretekle sodniške odločitve zmotile SDS. Poslanka SDS Alenka Jeraj je Živičevi očitala sodelovanje v senatu, ki je duhovnika Francija Klopčiča obsodil zaradi spolne zlorabe deklice. Duhovnik je bil na prvi stopnji oproščen, senat višjega sodišča, v katerem je bila Živičeva, pa je Klopčiča po pritožbi tožilstva nato obsodil na štiri leta zapora. Vrhovno sodišče je sodbo višjega sodišča razveljavilo, Klopčič pa je bil pred kratkim na prvi stopnji ponovno oproščen, primer pa še ni pravnomočno zaključen. Pri SDS so Živičevi zamerili tudi sodelovanje v senatu, ki je v sojenju nekdanjemu županskemu kandidatu SDS Milku Noviču zavrnil pritožbo obrambe. Tudi Karakaš je po mnenju SDS napačno odločil v enem izmed sodnih postopkov zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je bil zadnji dve leti državni sekretar pri notranjem ministru Alešu Hojsu, SDS.
»Gre za nedopustno politizacijo sodstva prek političnega sankcioniranja sojenja, ki očitno v posameznih zadevah ni bilo všeč strankarski večini v državnem zboru. Gre za rušenje temeljnih načel pravne države,« so bili ob zavrnitvi obeh kandidatov kritični v sodniškem društvu, sodni svet pa se je odločil za ponovitev izbirnega postopka. Po naših neuradnih informacijah naj bi se na dve odprti mesti prijavili trije kandidati (ponovno tudi oba zavrnjena sodnika), postopek pa še ni zaključen.
Kdo bo prevzel vodenje oddelka?
Po odhodu Masleše bo moralo vodstvo vrhovnega sodišča imenovati tudi novega vodjo kazenskega oddelka, kar utegne dvigniti kar nekaj prahu. Po nepisanem pravilu senioritete, po katerem naj bi vodenje oddelka prevzel najstarejši vrhovni sodnik, bi morala nova vodja kazenskega oddelka postati vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki pa v ožjem vodstvu vrhovnega sodišča menda ne uživa pretiranega ugleda, predvsem zaradi odnosa do nekaterih drugih vrhovnih sodnikov in sodelovanja v kampanjah blatenja sodstva, navadno v tandemu z možem Janom Zobcem, vrhovnim sodnikom civilnega oddelka.
