Spletni portal Siol, eden izmed medijev, ki so se pred meseci pridružili mediju Nova24TV in portalu prava.si pri izmišljenih očitkih, da vrhovni sodnik Branko Masleša nima ustrezne pravne izobrazbe, ni bil uspešen s prijavo sodnika etični komisiji. Komisija za etiko in integriteto, ki deluje v okviru sodnega sveta, je presodila, da sodnikova javna napoved, da bo vložil tožbo, odškodnino pa nakazal v dobrodelne namene, ne predstavlja kršenja kodeksa sodniške etike. »Sodnik z osebnim zgledom varuje ugled sodstva in se pri vseh svojih dejavnostih izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju,« se glasi 10. načelo kodeksa, z vidika katerega je komisija presojala zapis na twitter profilu vrhovnega sodišča, prek katerega se je Masleša odzval na – kasneje dokazano – lažne očitke, da ni diplomiral, da ni opravil pravosodnega izpita, da je prehitro opravljal pravosodni izpit ...
Videli so grožnjo in ustrahovanje
Pri Siolu so zapis na omrežju twitter, da bo Masleša »glede zapisanih neresnic vložil tožbo«, razumeli kot grožnjo in ustrahovanje novinarjev, pri čemer so zaznali tudi sum, da to počne z namenom odvračanja od pisanja o njegovi izobrazbi. Zato so menili, da gre za pritisk na novinarje in ogrožanje novinarske neodvisnosti. Hkrati so v izraženem namenu sodnika, da bo iztoženo odškodnino namenil dobrodelnim organizacijam, videli nedopustno prejudiciranje končnega razpleta sodnega postopka. Ker bi o tožbi seveda odločali sodniki, so pri spletnem portalu podvomili, ali bi lahko sodniki svoje delo opravili neodvisno, nepristransko in pošteno.
Masleša je komisiji pojasnil, da sam zapis na omrežju twitter ni bil njegov (objavljen je bil na profilu vrhovnega sodišča), je pa z njegovo vsebino soglašal, saj so se tedaj v javnosti pojavile trditve, da ni diplomiral iz prava. Z napovedjo tožbe je meril na očitke tistih novinarjev, ki so širili neresnice o njegovi izobrazbi, ne pa na vse novinarje, ki so o njegovi izobrazbi zgolj poizvedovali. Tudi napoved, da bo odškodnino namenil v dobrodelne namene, se mu ni zdela prejudiciranje izida sodnega postopka, ki bi vplivalo na kolege sodnike, temveč je želel zgolj poudariti, da tožbe ne bi vložil zaradi »dobička«.
Očitki zamajali ugled sodnika
in sodstva
Pri etični komisiji so pritrdili argumentom Masleše, odstopanja od kodeksa sodniške etike pa v njegovem ravnanju niso zaznali. »Čeprav kodeks v okviru načela ugleda sodniku priporoča preudarnost pri odločitvi, ali bo začel sodni postopek, saj kot stranka v postopku lahko vzbudi vtis, da izkorišča svoj položaj sodnika, pa zahteva po zadržanosti sodnika glede vlaganja pravnih sredstev ni absolutna,« so med drugim ocenili pri etični komisiji in poudarili razliko med dvomi o obstoju sodnikove diplome in trditvami, ki že merijo na očitek suma kaznivega dejanja. »Gre za očitke, ki so nedvomno zamajali sodnikov ugled in na katere se ima sodnik, ki zase ve, da ima pogoje za opravljanje sodniške funkcije, pravico odzvati, da bi ustavil širjenje – za njegov ugled in ugled sodstva – škodljivih neresnic.«
S Siolom niso delili niti bojazni, da je Masleša z navedbo, da bo odškodnino namenil v dobrodelne namene, prejudiciral izid morebitnega sojenja, in zaključili, da imajo tudi sodniki pravico do sodnega varstva, ki je ustavno zajamčena pravica. Masleša je kmalu po prvem odzivu in napovedani tožbi sicer dejal, da bo o morebitni vložitvi tožbe še razmislil. Kot smo že poročali, Masleša konec septembra odhaja v pokoj, saj je letos dopolnil 70 let.
