Poraba električne energije v slovenskem gospodarstvu (brez gospodinjstev) se še naprej močno znižuje, kar kaže na znatno ohlajanje gospodarstva v drugem četrtletju. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je poslabšalo že sedmi zaporedni mesec. Julija je tako doseglo najnižjo vrednost v zadnjih 30 mesecih, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Državni statistični urad je sporočil, da se nadaljuje negativen trend pri gospodarski klimi: na mesečni ravni je upadla za 1,6 odstotne točke, na letni pa za 5,5 odstotne točke.
Dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade, je pojasnil, da je poraba električne energije najboljši kazalec aktivnosti industrije, zato rekordni junijski padec kaže na veliko ohlajanje gospodarstva: »Padec porabe za petino v primerjavi z lani je skrb vzbujajoč, padec za desetino v primerjavi s koronskim letom pa že alarmanten.«
Globalni razlog za ohlajanje gospodarstva je po Lahovnikovih pojasnilih zaostrovanje monetarne politike centralnih bank z dvigovanjem temeljnih obrestnih mer, kar povzroča višje obrestne mere za stanovanjske in potrošniške kredite ter višje obrestne mere za investicije podjetij. »Realna poraba prebivalstva se zaradi upada kupne moči in nižjih realnih dohodkov znižuje. Navsezadnje realni prihodki v trgovini na drobno v Sloveniji padajo že tretji mesec zapored. Tudi investicije podjetij se zmanjšujejo, naročila pa so že nekaj časa nižja,« nam je pojasnil Matej Lahovnik.
Spomnil je, da ima nemško gospodarstvo vse več težav, kar se postopoma, a zanesljivo prek manjših naročil slovenskim izvoznim podjetjem prenaša tudi k nam. Zato bi morali ukrepati tako, da razbremenimo podjetja, ne pa da se jih dodatno duši z birokracijo in novimi dajatvami. »Ukrepi ekonomske politike v Sloveniji gredo v napačno smer. V sosednjih državah, Avstriji, Italiji in celo na Hrvaškem, napovedujejo zmanjšanje obremenitev dela, pri nas pa se je obdavčitev dela decembra 2022 povečala, v zadnjem letu, gre za primerjavo med prvim letošnjim in lanskim prvim četrtletjem, pa so se plače realno zmanjšale za 2,8 odstotka,« nam je povedal Lahovnik in dodal: »Potrebujemo razbremenitev, ne pa zadušitev gospodarstva z dajatvami.«
Pripravljajo akcijski načrt
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTS) ocenjujejo, da so vladni ukrepi za blažitev posledic draginje dosegli svoj namen in slovensko gospodarstvo podprli pri spopadanju z globalnimi izzivi. Spomnili so, da so z zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize razpisali milijardo evrov pomoči ter pred tem z zakonom o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina še 80 milijonov evrov pomoči. Poleg tega samo v tem letu skupaj z izvajalskimi agencijami ponujajo več kot 339 milijonov evrov nepovratnih sredstev za rast in razvoj podjetij vseh velikosti. Izzive likvidnosti podjetij naslavljajo še s 106 milijoni evrov povratnih sredstev preko Slovenskega podjetniškega sklada in 258 milijoni evrov povratnih sredstev preko SID banke, so našteli na MGTS.
»Izpostavljamo, da smo v minulem letu že vlagali v področja, kjer moramo iskati naše priložnosti v prihodnje. Za digitalno preobrazbo gospodarstva smo namenili kar 44 milijonov evrov, za krepitev ekosistema za krožno gospodarstvo in uvajanje krožnih poslovnih modelov v malih in srednje velikih podjetjih pa 20 milijonov evrov. Poleg tega smo raziskave in razvoj v podjetjih spodbudili s skoraj 75 milijoni evrov javnih sredstev, investicije za večjo produktivnost in konkurenčnost pa smo spodbudili tudi z javnim razpisom, vrednim skoraj 100 milijonov evrov,« še navajajo na MGTS.
Umirja se tudi trošenje gospodinjstev
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so pojasnili, da je bila po podatkih statističnega urada poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih junija za petino nižja kot junija lani, kar nakazuje na nižjo industrijsko proizvodnjo. Podobno kot v preteklih mesecih je na manjšo porabo kot pred letom vplivala tudi varčnejša raba energije. Po drugi strani je bila poraba plina junija tretji mesec zapored nekoliko višja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih letih. K temu so verjetno prispevale medletno nižje borzne cene plina, ki so nekatera podjetja spodbudile k ponovno večji proizvodnji (na primer v jeklarski industriji).
»Ohlajanje slovenskega gospodarstva v veliki meri izhaja iz tujine, umirja pa se tudi trošenje gospodinjstev,« pojasnjujejo na Umarju. Ohlajanje evropskega gospodarstva in upočasnitev tujega povpraševanja se po njihovih podatkih že od sredine preteklega leta odražata pri umirjanju aktivnosti v izvoznem delu. K temu bi dodatno lahko prispevalo tudi poslabšanje cenovne konkurenčnosti slovenskih predelovalnih dejavnosti in na splošno gospodarstva. Izvoz v države EU je ostal podoben aprilskemu, se pa od začetka leta zmanjšuje predvsem izvoz v Italijo in Avstrijo.
Gospodinjstva so aprila in maja manj kot pred letom trošila za hrano, neživila in prenočitve doma, več pa za avtomobile in potovanja v tujino. Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila skupna realna prodaja v drugem četrtletju prvič v zadnjih dveh letih medletno manjša, razlagajo na Umarju.
