Dars je zaradi varčevanja z električno energijo že ugasnil dobršen del razsvetljave ob avtocestah, podobno varčevanje pa načrtujejo tudi v nekaterih občinah. Previdnost ob tem ne bo odveč, saj lahko razsvetljava vpliva tudi na prometno varnost. V kratkih zimskih dneh še toliko bolj.
Dars je zaradi varčevanja z energijo v zadnjih dneh oktobra ugasnil cestno razsvetljavo, kjer jim to dopušča zakonodaja. »Sem sodijo priključki na avtoceste in hitre ceste ter odprta trasa avtoceste. Na preostalih odsekih, kjer pa je to predpisano – predori, avtocestni razcepi, kanalizirana križišča in počivališča – bomo razsvetljavo tako po moči kot po času trajanja prilagodili minimalnim predpisanim zahtevam,« so pojasnili v Darsu, kjer računajo na letni prihranek vsaj 2000 MWh električne energije, kar je enakovredno povprečni letni porabi približno 600 gospodinjstev.
Ugasnili 80 odstotkov luči
Na Darsu so nam pojasnili, da so (ali pa še bodo) ugasnili več kot 80 odstotkov dosedanje cestne razsvetljave, ki stoji na priključkih in odprti trasi avtoceste oziroma hitre ceste. Analize, kakšno tveganje za prometno varnost pomeni ugašanje razsvetljave, pri Darsu niso izvedli, so pa pridobili pozitivno mnenje ministrstva za infrastrukture. »Bistvenih sprememb oziroma poslabšanja prometne varnosti ne pričakujemo, bomo pa zadevo skrbno spremljali,« dodajajo pri Darsu. Prav tako bodo ukrepe po potrebi prilagajali.
»Na določenih odsekih, kjer recimo potekajo gradbena dela, na primer na gorenjski avtocesti, puščamo cestno razsvetljavo prižgano tudi zaradi večje varnosti prometa,« nam je pojasnil Marjan Koler iz Darsove službe za javno komuniciranje.
Čeprav razsvetljava ni vključena v metodologijo EuroRAP za ocenjevanje cest in posledično ni mogoče natančno ovrednotiti neposrednega vpliva razsvetljave na prometno varnost, velja biti pri njenem ugašanju previden. »Svetoval bi izjemno previdnost pri avtocestnih priključkih, saj je tu osvetlitev pomembna tudi zaradi preprečevanja vožnje v nasprotno smer. Na avtocestnih priključkih bi torej moral – vsaj v križišču pred priključkom – del osvetlitve ostati, da je križišče na priključku zaznavno. Že doslej oziroma pred ukrepom Darsa za zmanjševanje porabe električne energije smo imeli nekaj avtocestnih priključkov, ki so bili neustrezno osvetljeni,« opozarja generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Jure Kostanjšek, ki pa hkrati ocenjuje, da je mogoče brez večjega vpliva na prometno varnost delno zmanjšati osvetlitev v predorih (ne pa je ugasniti, op. p.). »Enako velja za osvetljene odseke avtocest ali hitrih cest, ki pa jih imamo pri nas zelo malo. Vsekakor pa ne priporočam popolne zatemnitve teh odsekov,« pravi Kostanjšek in dodaja, da bi bilo smiselno, da začne Dars investirati v lastne vire solarne ali morda tudi vetrne energije za napajanje avtocestne razsvetljave, tako da zmanjševanje osvetlitve zaradi varčevanja sploh ne bi bilo potrebno. »Tudi ena smrt udeleženca v prometu zaradi varčevanja pri stroških električne energije je preveč,« poudarja Kostanjšek.
Varčujejo tudi občine
Da bodo varčevali pri javni razsvetljavi, so napovedali tudi v nekaterih slovenskih občinah. V Kranju varčne LED-svetilke uporabljajo že v 80 odstotkih vse javne razsvetljave, med enajsto zvečer in peto uro zjutraj pa svetijo le s polovično močjo. Na kranjski občini so primestnim krajevnim skupnostim že predlagali, da bi ponekod javno razsvetljavo ponoči povsem ugasnili. »Predlog gre v smeri, da bi se javna razsvetljava ugašala na trasah, kot so slepe oziroma krajše ulice, torej ne na glavnih ali zbiralnih cestah, ob pogoju, da je gostota prometa majhna, da se z ugašanjem strinjajo vsi stanovalci in uporabniki ulice ter da z ugašanjem ne pride do temnih lis oziroma neosvetljenih območij, ki poslabšajo prometno varnost,« pojasnjujejo na Mestni občini Kranj. V Mariboru z zamenjavo žarnic z varčnimi LED-svetilkami prav tako že uvajajo redukcijo svetilnosti v nočnem času. »Novejše LED-svetilke že delujejo v nočnem režimu z znižano močjo, kar prinaša dodatne prihranke pri porabi električne energije,« pravijo na mariborski občini, tamkajšnje strokovne službe pa še pripravljajo različne scenarije, če bi se pokazala potreba po dodatnem zmanjšanju porabe energije za javno razsvetljavo. Zagotavljajo, da bodo pri regulaciji javne razsvetljave ohranili skrb za prometno in siceršnjo varnost ter da bodo ukrepe izvedli le v primeru podražitev oziroma pomanjkanja energentov.
Na ljubljanski občini so nam pojasnili, da predloge o zmanjševanju javne razsvetljave ob cestah še preučujejo in da niso sprejeli še nobene odločitve. V Ljubljani javno razsvetljavo sicer posodabljajo in nadgrajujejo z usmeritvami energetske učinkovitosti in zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja, kar že zdaj omogoča prilagajanje osvetljenosti glede na podatke o vremenu in gostoti prometa.
Tudi pri ugašanju javne razsvetljave ob regionalnih in lokalnih cestah previdnost ne bo odveč. Na generalni policijski upravi poudarjajo, da je treba skrbno preučiti odseke, na katerih bodo razsvetljavo zmanjšali. »Bolj razsvetljena cesta zagotovo izboljša varnost pešcev in kolesarjev. Zato tam, kjer je veliko teh udeležencev cestnega prometa, ne priporočamo zmanjšanja javne razsvetljave,« pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da so mnenja glede vpliva razsvetljenosti cest na varnost prometa sicer različna, s konkretnimi raziskavami pa niso seznanjeni. »Obstajajo zagovorniki razsvetljave, ki menijo, da je osvetljena cesta varnejša, in tisti, ki menijo, da je varnejša manj razsvetljena cesta, saj vozniki na manj razsvetljeni cesti vozijo počasneje.«
