Spremembe, ki jih prinaša novi zakon, so po njegovih besedah nujne, da bodo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Kot je dejal, postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna ureditev pa ne dohaja potreb današnjega stanja. »Premalo je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni ureditvi še toliko bolj nujna,« je poudaril.

Predlog po njegovih besedah širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal doma v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.

Pomembno je tudi, da so v zakon vključili financiranje in na ta način »dejansko naredili zakon izvedljiv«, je dejal. Tako prinaša financiranje s strani državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence.

Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja spremembe postopna. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.

Vlada je obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi začela na četrtkovi seji in ga nato potrdila včeraj. Pred potrjevanjem je predlog poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je dejal trenutni predsedujoči ESS-ja Jakob Počivavšek, je vlada s potrditvijo predloga zakona pred obravnavo na ESS-ju kršila pravila o delovanju sveta.