Konec minulega tedna je ameriška korporacija Westinghouse Electric predstavila svoj novi mali modularni jedrski reaktor z zmogljivostjo 300 megavatov. Mali modularni reaktor je pomanjšana različica njihovega že preizkušenega jedrskega reaktorja AP1000. Kot pravijo v korporaciji, gre za edini mali reaktor, ki temelji na uveljavljeni tehnologiji tradicionalnega reaktorja. Bržkone si v korporaciji obetajo, da bodo s tem orali ledino in zajahali jedrski val, ki je preplavil Evropo. Mnoge, tudi evropske države napovedujejo novo jedrsko ero, jedrski preporod. Slovenska vlada se glede nadaljnje uporabe jedrske tehnologije sicer še ni dokončno odločila, so pa ministri in predsednik vlade v minulih mesecih javno dali vedeti, da stavijo na razvoj novih tehnologij, ki utegnejo spremeniti uveljavljena pravila igre.

Slovenska vlada opazuje razvoj

Tehnologija malih modularnih jedrskih reaktorjev ta čas ni implementirana še nikjer v Evropi. Drugače je zunaj nje: sodeč po javno dostopnih podatkih trenutno po svetu obratujejo trije. Zadnja dva so oktobra lani v sistem priklopili v Rusiji. Stojita na plavajoči jedrski elektrarni, gigantski ladji Akademik Lomonosov, v pristaniškem mestu Pevek na ruskem skrajnem vzhodu. Kitajska je svoj prvi mali modularni jedrski reaktor v sistem priklopila leta 2021. Omeniti velja, da imata Rusija in Kitajska vsaka svojo jedrsko tehnologijo. Še en mali reaktor naj bi sodeč po javno dostopnih podatkih deloval v Indiji. Vsi našteti imajo nazivno moč od 100 do 300 megavatov, kar je, za primerjavo, več kot polovico manj od jedrske elektrarne v Krškem, ki ima nazivno moč slabih 700 megavatov.

V jedrski elektrarni v Krškem deluje Westinghousov reaktor, za katerega pristojni že leta poudarjajo, da imamo z njim odlične izkušnje. V predhodnem preverjanju trga so tako v Gen energiji, ki je investitor morebitnega drugega jedrskega bloka v Krškem, identificirali najmanj tri možne dobavitelje tehnološke opreme, med katerimi je poleg francoske in korejske tehnologije tudi Westinghousov reaktor AP1000. Predstavniki ameriške korporacije so se po javnih podatkih sestali s predstavniki več slovenskih vlad, nazadnje so pristojno ministrstvo obiskali septembra lani. »Vsebina sestanka se je nanašala na predstavitev podjetja in zanimanje za gradnjo nuklearne elektrarne v Sloveniji,« razkriva prijavljeni lobistični stik.

Ne glede na za zdaj še negotovo usodo novega jedrskega bloka v Krškem so aktualne koalicijske partnerice že ob sestavi vlade v koalicijsko pogodbo zapisale, da bodo »analizirali možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij (na primer malih modularnih reaktorjev)«, kar – neuradno – odraža stališče predsednika vlade Roberta Goloba, ki naj bi podpiral sodobne jedrske tehnologije, kakršne poleg omenjenih držav proizvajajo (tudi) v francoski korporaciji Électricité de France (EDF). Da je pristaš take tehnologije, je za N1 priznal tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, rekoč: »Zadnji dve leti je tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) napredovala zelo hitro. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje.«

Oranje ledine

»Drži, da nekaj malih modularnih jedrskih reaktorjev po svetu že deluje, toda obratujejo predvsem v državah, kjer je umeščanje v prostor lažje, ker postopki niso tako strogi kot v zahodnoevropskih ali zahodnih državah nasploh,« je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dejal predsednik uprave jedrske elektrarne Krško Gorazd Pfeifer. »Ta čas se ogromno energije in denarja vlaga v razvoj malih modularnih reaktorjev, zato vsekakor velja slediti napredku in ga spremljati, ampak ta trenutek tehnologija še ni tako razvita in preizkušena, da bi se lahko v Sloveniji odločali med recimo malimi jedrskimi reaktorji ali velikim drugim blokom. V naši industriji velja načelo, da nikakor nočemo biti prvi preizkuševalci neke nove tehnologije. Nasprotno, uporaba preizkušenih tehnologij je ključna. Če bomo v Sloveniji nadaljevali jedrsko zgodbo, je smiselno razmišljati le o uveljavljenih in preizkušenih tehnologijah. Hkrati bi bilo treba že danes začeti postopke umeščanja v prostor, saj ta proces traja leta, v nekaterih primerih desetletja, pri malih modularnih jedrskih reaktorjih pa to ni mogoče, saj marsikateri tehnološki vidik še ni dorečen,« je pojasnil.

V to ledino so v minulih dneh na veliko zaorali v Westinghousu. »AP300 je edini mali modularni reaktor, ki je na voljo in temelji na že uporabljeni, delujoči in napredni reaktorski tehnologiji,« so v sporočilu za javnost povzeli predsednika in izvršnega direktorja Westinghousa Patricka Fragmana. Pojasnili so, da je mali modularni reaktor kompaktna, modularno grajena enota, ki uporablja identično tehnologijo (vključno z glavno opremo, strukturnimi komponentami, pasivno varnostjo, gorivom ter sistemi) kot Westinghousovi tradicionalni reaktorji. »Mali modularni reaktor AP300 bo uporabljal zrelo dobavno verigo, izkušnje s področja gradnje, možnosti hitrega sledenja obremenitvi ter preizkušene postopke obratovanja in upravljanja ter najboljše prakse iz več deset let varnega obratovanja reaktorjev,« so poudarili v ameriški družbi, za katero stoji kanadski kapital. Napredni varnostni sistem je zmožen varne zaustavitve brez posredovanja operaterja in nima potrebe po nadomestnem napajanju in hlajenju. Zasnovan je za več kot 80-letno življenjsko dobo. »Zaradi sposobnosti hitrega sledenja obremenitvi je idealen za integracijo z obnovljivimi viri. Prav tako bo utrl pot k vodikovemu gospodarstvu, saj bo omogočil stroškovno učinkovito in čisto proizvodnjo vodika, integrirano z elektrarno,« so še zapisali.