Koalicija je v državnem zboru potrdila spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki ob določbah evropskih direktiv, kot je petdnevni oskrbovalski dopust, prinaša še ukrepe za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja. V NSi so glasovali proti spremembam, poslanci SDS pa so sejo obstruirali, saj koaliciji očitajo zlorabo nujnega postopka. Koaliciji se je s sprejemom novele mudilo, ker je državi ob nepravočasni vpeljavi evropskih direktiv grozilo 1,5 milijona evrov kazni.
Rdeča nit četrtkove obravnave je bil sicer neuspešen socialni dialog. Kot smo že poročali, sindikati pozdravljajo odločitev vlade, da sprejme različico predloga, ki poleg dveh direktiv EU vsebuje tudi druge rešitve. Delodajalci so po drugi strani kritični, češ da je vlada v zakonodajno proceduro poslala neusklajen predlog. Reprezentativne delodajalske organizacije so v DZ nedavno posredovale več predlogov dopolnil k predlogu novele zakona o delovnih razmerjih. Z njimi so predlagale črtanje vseh večjih sprememb, z zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini vred, tako da bi v noveli med odmevnejšimi rešitvami ostale le določbe dveh evropskih direktiv.
Kaj prinaša novela ZDR-1?
Koalicija v predlogu novele uvaja dodatnih pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta za delavca v primeru izdatne oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe v istem gospodinjstvu. O tem mora delavec predhodno oziroma pravočasno obvestiti delodajalca, tudi z dokazili. Ta dopust bo neplačan, bo pa prispevke delavcu kril delodajalec.
Ko govorimo o dodatnem dopustu, je novost tudi možnost dopusta in skrajšanega delovnega časa za žrtve nasilja. Po prijavi nasilja v intimnopartnerskih odnosih morajo žrtve nenadoma sodelovati v več različnih kazenskih in civilnih postopkih, vključene so tudi v svetovanje ali psihoterapijo. V ta namen navadno vzamejo dopust. Aktualni predlog zato za žrtve nasilja določa pet dni dodatnega dopusta; po prvotnem predlogu je bil desetdnevni. V aktualnem predlogu ni več niti predvidene zaščite pred odpovedjo delovnega razmerja.
Delodajalci temu ukrepu nasprotujejo, češ da je neusklajen in da je predlog v novelo prišel mimo pogajanj, na željo nevladnikov. Spomnimo, da so vladna pogajanja s sindikati in delodajalci potekala eno leto, pri čemer so delodajalci poleti izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta. Prejšnji teden so tri strani na maratonskih sestankih vnovič poskusile uskladiti predloge, a so bile neuspešne. Za največji kamen spotike pri usklajevanju novele sicer velja predlagana dodatna zaščita sindikalnih zaupnikov.
Dodatna zaščita delavskih predstavnikov
Za delavske predstavnike je namreč po novem predvideno zadržanje učinkovanja odpovedi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V tem času bi bil sindikalist še vedno zaposlen. Če pa bi mu delodajalec prepovedal opravljati delo, bo upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov plače. Dodatna zaščita se uvaja zaradi primerov, ko so delodajalci zoper sindikalista, ki organizira zaposlene, z namenom discipliniranja sprožili postopek za prekinitev delovnega razmerja. V izognitev zlorabe opomina pred odpovedjo bodo imeli delavci po novem tudi možnost izpodbijanja opozorila, pri čemer je predvidena obveznost delodajalca, da se v zvezi s tem opredeli.
Ena izmed spornejših točk za predstavnike delodajalcev je tudi predvidena uvedba subsidiarne odgovornosti naročnikov v gradbenem sektorju. Če nekdo recimo naroči gradbena dela in pri tem najame podizvajalce, nato pa projekt zaide v težave in podizvajalec ne plača delavcev, bodo zaposleni pri podizvajalcu za plačilo terjali naročnika. Nova določba se bo začela uporabljati za pogodbena razmerja, sklenjena po uveljavitvi novele ZDR-1. Agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, bodo po novem prejeli 80 odstotkov plače. Zakon uvaja tudi pravico do odklopa. Gre za jasnejše ločevanje delovnega in prostega časa, to je, da se zaposlenih, ko so doma, ne moti denimo s telefoni in elektronsko pošto. Predlog delodajalca zavezuje, da mora sprejeti za to potrebne ukrepe.
