Na vprašanje, kaj pričakuje od nove vlade, je Lovec najprej izpostavil dvoje: »Da se Slovenija ne bo več pojavljala na naslovnicah mednarodnih časopisov ali vsaj v veliko manjši meri" ter »da bo retoriko uskladila z dejanskimi dejanji v zunanji politiki«. »V zadnjih dveh letih smo videli veliko močne, agresivne retorike, ki se je tudi pogosto spreminjala, dejanja pa ji niso vedno sledila,« je spomnil Lovec.

Kot primer je izpostavil Ukrajino, glede katere pričakuje in verjame, »da se bo zmanjšala pojavnost naših predstavnikov v mednarodnih medijih«, hkrati pa »se bo zgodil nek premislek, ali ne moremo na humanitarnem, gospodarskem področju pomagati bolj, mogoče tudi z vojaškimi sredstvi«.

Nekatere poteze prejšnje vlade velja nadaljevati, ocenjuje Lovec in dodaja, da »ne bi bilo nič narobe«, če bi na primer Robert Golob kot prihodnji premier v kratkem obiskal Kijev ali vsaj vrnil veleposlanika Slovenije nazaj v Kijev, kot je to storilo že več držav. Politolog sicer pričakuje, da se bodo nekatere stvari, ki so bile pod dosedanjo vlado dobre, nadaljevale, kar bo po njegovem »odraz neke zrelosti« nove vlade. 

Nadaljevati dobre odnose s Hrvaško

Pri tem je posebej izpostavil odnose s Hrvaško, natančneje dogovarjanje o meji oziroma iskanje rešitev v Piranskem zalivu, kjer »so šle stvari v pravo smer in bi bilo škoda, če jih ne bi nadaljevali«.»Zelo prav bi bilo, da se išče rešitev, ki je v duhu arbitražnega sporazuma, lahko pa se imenuje kako drugače oziroma se išče kakšne alternativne možnosti glede soupravljanja Piranskega zaliva« je dejal in spomnil, da so dogovori prišli že daleč in da je morda potreben le še dogovor o ribolovnih kvotah, ki bo dober za vse strani.

»V vsakem primeru je treba imeti v mislih interese in potrebe običajnih ljudi, ki živijo na obeh straneh meje. Vsaka zgodba z risanjem meje je povzročila veliko slabe volje v času prejšnjih levosredinskih vlad in upam, da bo ta vlada bolj pametna,« je poudaril.

Še ena dobra stvar politike vlade Janeza Janše je bilo intenzivno sodelovanje z drugimi državami v regiji, na primer z višegrajskimi državami in Avstrijo, s katerimi si delimo številne interese, smo povezani preko infrastrukture in obstajajo možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja, na področju energetike, na ravni EU.

A kot je opozoril, »tu govorimo o sodelovanju med državami in ne nujno o sodelovanju z določenimi političnimi režimi«. »Jasno je treba potegniti črto, kaj je še sprejemljivo za EU in kaj ne,« je dejal in menil, da je treba jasno povedati, da nekatere stvari, ki jih počne režim madžarskega premierja Viktorja Orbana, niso to, kar bi si želeli v EU. Pričakuje, da bo nova vlada to tudi naredila.

Lovec pričakuje predvsem zmerno in proevropsko politiko

Glede EU Lovec pričakuje predvsem zmerno in proevropsko politiko. Izziv nove vlade bo sicer tudi, da vzpostavi vezi s sorodnimi strankami v drugih evropskih državah in s politično skupino, ki ji bo pripadala, verjetno skupino liberalcev (Renew).

Spričo hitro spreminjajočega se sveta in vse bolj nestabilnih mednarodnih odnosov »moramo biti zelo pametni glede tega, na koga se lahko zanesemo«, je še nadaljeval in ocenil, da »smo del evroatlantskega sveta in tu so partnerske države, na katere se lahko zanesemo in moramo iskati možnosti za sodelovanje«.

Pričakuje »vzdrževanje konstruktivnih odnosov z ZDA, kjer nekih večjih odprtih vprašanj ni«, a hkrati ne vidi potrebe, »da za vsako ceno podpiramo vse, kar želijo ZDA, pomembneje je, da prispevamo k enotni politiki EU«.

Božo Cerar od nove vlade pričakuje nadaljevanja aktivne zunanje politike

Dolgoletni slovenski diplomat Božo Cerar pa od prihodnje vlade pričakuje nadaljevanja aktivne zunanje politike in poudarja, da so pred Slovenijo na tem področju vse prej kot lahka leta. Med glavnimi izzivi in nalogami je naštel vojno v Ukrajino, aktivno gospodarsko diplomacijo in kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu ZN.

V večini držav, tudi v Sloveniji je zunanja politika kljub določenim razlikam stvar kontinuitete. Slovenska zunanja politika je tako v pretežni meri determinirana s članstvom v EU in Natu, je  dejal Cerar, med drugim nekdanji veleposlanik v ZDA. Med ostalimi stalnicami, ki bodo po njegovem prepričanju tudi stalnice nove vlade, vidi še priseganje na dobre sosedske odnose in pomoč državam z območja bivše Jugoslavije pri približevanju evroatlantskim organizacijam.

»Glas Slovenije se je slišal«

Glede delovanja trenutne vlade je izpostavil visok nivo odnosov s sosedami, svoje obveze, vključno z zvezo Nato, smo po njegovem prepričanju začeli jemati resno, odnosi z ZDA pa so se vrnili na stare tirnice. Zlasti pa je kot pozitivno ocenil veliko aktivnost na zunanjepolitičnem področju.

»Glas Slovenije se je slišal, Slovenija je dajala pobude, predloge, ni je bilo strah posegati v razprave ob sprejemanju odločitev v različnih formatih in organih,« je dejal. »Ocenjujem, da bi bilo dobro, da bi ta aktivnost na zunanjepolitičnem področju veljala tudi za prihodnjo vlado,« je dodal.

Relativna zmagovalka volitev, Gibanje Svoboda je sicer glede zunanje politike precej nepopisan list, je dejal. Prihaja pa njen vodja Robert Golob z obmejnega območja in se zaveda pomena odnosov s sosedami, kot gospodarstvenik pa je vpet v mednarodne gospodarske povezave; tudi podpredsednici Marti Kos zunanjepolitično področje ni tuje, je menil. Vidi tudi določene težave, saj da so med morebitnimi prihodnjimi koalicijski partnerji tudi taki, ki niso najbolj naklonjeni dobrim odnosom z ZDA, izpostavil je še odnos Levice do ZDA in Nata.

»Pred nami so težka leta«

Pred Slovenijo so po njegovih besedah vse prej kot lahka leta. Kot prvega izmed izzivov je navedel vojno v Ukrajini in zdi se mu, da bo sprejemanje odločitev v zvezi s tem za prihodnjo vladajočo koalicijo nekakšna preizkušnja. Te zadeve ne bo mogoče odpraviti samo »z visokimi besedami, kako smo za človekove pravice, vladavino prava«, je dejal in poudaril, da bodo štela dejanja, saj je trenutek preresen.

Kot drugo nalogo je izpostavil zelo aktivno gospodarsko diplomacij, ki da jo Slovenija, med drugim zaradi iskanja novih virov energentov, močno potrebuje. Zdi se mu, da mandatar tukaj ne bi smel imeti problemov. Tretja naloga pa bo kandidatura za nestalno članico VS ZN za obdobje 2024-2025. Cerar poudarja, da ne gre zgolj za kandidaturo zunanjega ministrstva, ampak Slovenije, kar pomeni, da se bo moral angažirati ves državni vrh. Za uspeh poleg tega ne bodo dovolj glasovi iz Evrope in pričakuje, da se bo Rusija močno potrudila, da bo kandidatura Slovenije na preizkušnjah. Meni, da pri teh treh nalogah podpora opozicije ne bi smela biti problem, saj da je v nacionalnem interesu, da se te naloge opravijo čim bolje.

»Dobri odnosi z višegrajsko četverico niso nič slabega«

Glede kritik, da se je slovenska zunanja politika preveč oddaljila od jedrne Evrope in se približala višegrajski četverici, se je strinjal, da je vlada dala v ospredje odnose s srednjo Evropo, da pa dobri odnosi s temi državami niso nič slabega, v približevanju pa ne vidi katastrofe. Res pa je treba biti pozoren in ne gre se strinjati z vsako potezo madžarskega premierja Viktorja Orbana, a so tudi znotraj višegrajske skupine razlike, denimo glede Ukrajine. Ne zdi se mu primerno, če bi nova vlada zanemarila odnose z državami srednje Evrope.

Glede Hrvaške je poudaril, da sosednja država resda še ni sprejela arbitražne odločbe, se mu pa zdi pristop aktualne vlade kar dober. Izpostavil je potrpežljivost, tiho diplomacijo in splošno izboljšanje medsosedskega sodelovanja.