Logistika je v Mercatorju že vrsto let suboptimalno organizirana. S tem ko največja trgovska veriga svoje prodajalne oskrbuje iz šestih logističnih centrov po Sloveniji, kar pomeni, da morajo dobavitelji svoje blago dovažati pogosteje in v manjših količinah, po ocenah poznavalcev letno izgublja okoli 20 milijonov evrov. Zato so se v Mercatorju pred leti odločili, da v ljubljanskem BTC zgradijo ogromen logistično-distribucijski center, ki naj bi se razprostiral na več kot 90.000 kvadratnih metrih.
Podvojitev vrednosti naložbe
Po nakupu zemljišča leta 2016 ob železniški tovorni postaji Moste od Slovenskih železnic, za katerega so odšteli 17 milijonov evrov, so v Mercatorju začeli pridobivati potrebna dovoljenja za gradnjo novega logističnega centra. Po pojasnilih Mercatorja so pristojni instituciji dokumentacijo za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja posredovali junija 2021. To pomeni, da so sprožili enostopenjski postopek, ki hkrati vključuje presojo vplivov na okolje in pridobitev gradbenega dovoljenja. »V okviru postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja je bila predvidena tudi javna obravnava, ki se je zaključila v prvem tednu oktobra. Čakamo na izdajo gradbenega dovoljenja, postopki torej niso zastali,« so v Mercatorju odgovorili na vprašanje, kako komentirajo podatek, da so načrti za gradnjo logističnega centra zastali, oziroma, ali so sploh še aktualni. Takšno oceno je podalo več medsebojno nepovezanih virov, ki niso želeli biti imenovani. V prid tej oceni obstaja več razlogov.
Od nakupa zemljišča do današnjih dni so se okoliščine gradnje in financiranja izrazito spremenile. Ob začetku investicijskih načrtov so naložbo v logistični center, poleg katerega naj bi zgradili tudi novo poslovno stavbo, v katero naj bi se preselili beli ovratniki iz Mercatorjeve poslovne stavbe za Bežigradom, ocenili na 90 do 100 milijonov evrov. Zaradi spremenjenih pogojev na trgu vrednost naložbe v Mercatorju po novem ocenjujejo na približno 180 milijonov evrov. Bilančna, torej krvna slika Mercatorja zaradi visoke zadolženosti tolikšne naložbe nikakor ne omogoča. Dobršen del ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ki pove, koliko sredstev ostane na voljo za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, mora Mercator namenjati za plačevanje tekočih obresti. Načrtovana naložba, pri čemer mora Mercator sredstva ne nazadnje namenjati tudi za obnovitvena dela svojih prodajaln, bi bila zelo težko izvedljiva, četudi bi stala le polovico trenutno ocenjene vrednosti. Po neuradnih podatkih iz bančnih krogov Mercator, ki je v lasti hrvaške skupine Fortenova z negotovo prihodnostjo, pri bankah ni zaželena stranka.
Rešitev zagate?
Po nakupu zemljišča je Mercator sprva nameraval logistični center graditi v lastni režiji. Sčasoma so se načrti spremenili. Za gradnjo logističnega centra je začel iskati vlagatelja (po neuradnih podatkih ga je tudi našel), ki se ukvarja z razvijanjem nepremičninskih projektov. Ko bi bil logistični center zgrajen, bi ga Mercator najel za 30-letno obdobje. Toda naraščanje potrebnih vlaganj zaradi rasti cen gradbenih materialov, stroškov delovne sile, vključno z naraščajočimi obrestnimi merami financiranja, pomeni, da bi bila mesečna najemnina bistveno višja od prvotno predvidene.
Zagato na področju logistike bi lahko Mercator v veliki meri rešil, če bi mu uspel prevzem celjskega Engrotuša, v katerem se je bil ustanovitelj Mirko Tuš pod težo finančnih dolgov v višini okoli 300 milijonov evrov pred leti prisiljen odpovedati 80-odstotnemu lastništvu. Ta lastniški delež je končal v rokah finančnega sklada Alfi. Za nakup trgovske verige je v ciljni ravnini prodajnega postopka, ki bi se utegnil v kratkem zaključiti, še nemški velikan Rewe, ki je lani ustvaril skoraj 85 milijard evrov prihodkov. S prevzemom Tuševe trgovske verige bi se Mercator izognil močni konkurenci Nemcev na slovenskem trgu, hkrati pa bi pridobil velike logistične zmogljivosti, podprte s sodobno tehnologijo, ki jih je Engrotuš pred časom zgradil v Celju.
