Kot so danes sporočili iz Greenpeace Slovenija, je Janković dobil največ glasov med petimi kandidati, izid pa je bil po njihovih navedbah tesen. Janković je dobil 31,9 odstotka glasov, sledi Petrol z 31,2 odstotka glasov »zaradi rekordnih dobičkov v času energetske krize«.

Nato so se zvrstili ministra Alenka Bratušek in Matjaž Han (14,9 odstotka glasov) »zaradi investicij v letalske povezave na kratke razdalje«, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (13,7 odstotka) »zaradi leta na Dunaj z zasebnim letalom«, in Organizacijski komite Planica (8,3 odstotka) »zaradi postavitve parkirišč na vodovarstvena območja«.

Greenpeace Slovenije je kampanjo Podnebni zločin 2023 začel 1. aprila na Prešernovem trgu v Ljubljani z zažigom Zemlje, javno glasovanje pa je potekalo do 16. aprila prek spletne strani http://podpiram.greenpeace.si/podnebni-zlocin/.

Krize ne jemljejo resno

Aktivisti Greenpeacea so z zažigom Zemlje 1. aprila želeli odločevalce opozoriti, naj podnebno krizo končno začnejo jemati resno. S kampanjo Podnebni zločin 2023 pa so, kot so pojasnili, izpostavili tiste, ki so v zadnjem letu s svojimi dejanji, izjavami ali namerami pokazali, da podnebne krize ne jemljejo resno.

Svet naj bi v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja minulega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo, in bo povečalo resnost vplivov podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti, je pred časom v poročilu opozoril Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC).

Resničnost je zaskrbljujoča, vendar upanje pod pogojem, da vlade začnejo ukrepati takoj, ostaja, so v odzivu na poročilo poudarili v Greenpeaceu. Kot so opozorili, je edina možna pot naprej energetska tranzicija.