Zadnje prizore iz javnega zdravstva bi si še pred nekaj leti težko predstavljali. Prebivalci se na urgence zatekajo tudi zato, ker ne morejo več do ambulant družinske medicine. Ljubljančani, ki so se vpisovali pri dveh »prostih« zdravnicah, so v noči na petek čakali na prostem, a so bili med njimi tudi ljudje brez zdravnika z drugih koncev Slovenije. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je bil včeraj kritičen do ljubljanskega zdravstva, dolgoročnih načrtov ministrstva pa za zdaj ne razkriva.
1. Kako se bo zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan odzval na nove razsežnosti krize v zdravstvu?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zdravstveni domovi morajo po ministrovih besedah najti drugačen način vpisovanja pacientov, na primer po telefonu ali digitalno. Vira signalov o ljubljanskih načrtih glede zapiranja dveh enot zdravstvenega doma, ki jih je omenjal v pogovoru za Pop TV, pa Bešič Loredan tudi včeraj ni razkril. »Sam si niti v sanjah ne predstavljam, da bi kateri koli župan odprodajal zdravstvene domove ali njihove stavbe, ker so na elitnih lokacijah. Ker je pri nas vse možno, sem na to, kar so mi prišepnili, javno opozoril,« je dejal. Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je izrazil zgroženost nad omenjenimi izjavami, Bešič Loredan ni želel javno polemizirati. Je pa sporočil, da Jankovića pričakuje na ministrstvu.
2. Zakaj so na ministrstvu v zadnjih dveh letih zavrnili večino vlog ljubljanskega zdravstvenega doma za dvig plačnih razredov za tamkajšnje mlade zdravnike? Sedem jih je zatem odšlo.
Službe ministrstva bodo preverile, zakaj so v nekaterih primerih vlogam ugodili, v drugih pa ne, je napovedal Bešič Loredan. Ljudem, ki ocenjujejo, da odločitve niso bile pravilne, svetuje pritožbo. »Tudi po reorganizaciji ministrstva imamo veliko solo akcij posameznih funkcionarjev,« je priznal Bešič Loredan. Če se bo izkazalo, da je posameznik do dviga upravičen, bodo vlogo odobrili, je še napovedal. Trenja med državnimi oblastmi in ljubljanskim zdravstvenim domom so bila sicer opazna že ob neuspelih poskusih zaposlovanja tujih zdravnikov.
3. Kakšni so obrisi zdravstvene reforme, kot si jo predstavlja Bešič Loredan?
Minister namerava prihodnji teden predstaviti dokument, ki opisuje aktualno stanje javnega zdravstva. To bo podlaga za koalicijski vrh, je napovedal. Bešič Loredan hkrati vztraja, da ni mogoče z nobenim ukrepom takoj zagotoviti izbranega osebnega zdravnika za vse prebivalce, saj je zdravnikov premalo. Da se bodo mladi zdravniki odločali za specializacijo iz družinske medicine, je mogoče po njegovem doseči le s konsenzom. V ravnanju sindikata zdravnikov Fides na drugi strani vidi zlorabo pravice do stavke – ta se obeta v sredo. Konsenz je hkrati edina pot, ki vodi do zdravstvene reforme, meni Bešič Loredan, ki se je včeraj obregnil tudi ob za torek napovedano stavko pacientov. Posebej ga je zmotila zahteva po zvišanju praga, pri katerem lahko zdravniki odklonijo dodatne vpise, nekdanjemu ministru Dušanu Kebru iz iniciative Glas ljudstva pa je očital svetovalno delo v mandatu Milojke Kolar Celarc oziroma to, da je bil takrat za svoje delo brez končnega izdelka dobro plačan, zdaj pa ima pomisleke glede visokih plačil zdravnikom v ambulantah za neopredeljene.
4. Se lahko analize, kadar so zastavljene kot podlaga za reformo, obrestujejo?
Za obširno analizo zdravstvenega sistema se je pred svojim reformnim poskusom odločila ravno nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc, ki je zdravstveni resor vodila v mandatu Cerarjeve vlade. Pri zamudnem ugotavljanju stanja je vztrajala kljub opozorilom, da bo na tak način izpuhtel dragoceni čas za reformo. Ugotovitve takratne analize so izpostavile šibke in močne točke javnega zdravstva, a so večinoma povzele že znane okoliščine, reformni nastavki pa so na koncu pristali v predalih. Spomnimo, da je bil med najostrejšimi kritiki prijemov Kolar-Celarčeve ravno Bešič Loredan, ki je bil takrat na čelu gibanja Skupaj naprej. V vlogi ministra je pri napovedih zakonskih sprememb previden. Za zdaj je znano, da se želi zgledovati po estonskih rešitvah glede zdravstvene blagajne. ZZZS bi moral postati ključen servis slehernemu prebivalcu Slovenije, je izpostavil, a konkretnih načrtov še ni razgrnil.
5. Ljubljansko zdravstvo, ki ga obiskujejo bolniki iz vse države, ima že leta težave zaradi premajhnih zmogljivosti. V katerih krajih po Sloveniji si lahko prebivalci obetajo dodatne gradnje in bolnišnične postelje?
O tem bodo razpravljali, ko bodo jasno definirane potrebe prebivalcev, je napovedal Bešič Loredan. Med prioritetami so postopki za gradnjo gorenjske regionalne bolnišnice, razmislili pa bodo tudi o vzporedni regionalni bolnišnici za Ljubljano. UKC Ljubljana danes poleg najzahtevnejše oskrbe za ljudi iz vse države opravlja tudi zdravljenja, kakršna zagotavljajo v splošnih bolnišnicah. V ljubljanskem zdravstvu se že vrsto let pojavljajo opozorila, da so prebivalci glavnega mesta z okolico prikrajšani ravno zaradi dvojne vloge kliničnega centra, saj so zdravljenja zanje zato manj dostopna. Vlade so vedno znova odlašale z odločitvami o investicijah in dolgoročni organizaciji v javnem zdravstvu, kar je občutno prispevalo tudi k sedanji krizi. Da bi jo razrešili, bo moralo ministrstvo za zdravje poskrbeti za sistemske spremembe. Obrisi nove temeljne zakonodaje še niso vidni, dosedanji temelji zdravstvene oskrbe – na primer izbira osebnega zdravnika – pa se sesedajo.
