Ko občina sprejme sklep o začetku postopka priprave prostorskega akta, iz katerega izhaja, da namerava kmetijskim zemljiščem spremeniti namembnost, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naroči izdelavo strokovnih podlag. Ko so te nared, pa sledi določitev trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč. Po podatkih MKGP je imelo do včeraj strokovne podlage izdelane osemnajst občin, za štiri jih še pripravljajo, trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ) pa v svojih prostorskih načrtih nima določenih še nobena občina.
Žveglič: Država naj bo zgled
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je zaradi izjemnih pritiskov na dodatno pozidavo kmetijskih zemljišč MKGP včeraj pozval, naj bo država zgled in naj status trajno varovanih kmetijskih zemljišč najprej podeli tistim, katerih lastnica je. Gre za 27.000 hektarjev njivskih površin in za dobrih pet tisoč hektarjev trajnih nasadov. »Tudi za druga zemljišča naj to uredi država, saj vidimo, da v trinajstih letih TVKZ ni določila še nobena občina,« je pozval Žveglič in pripomnil: »To, da varovanje najboljših kmetijskih zemljišč prepustimo županom, je v veliko primerih enako, kot da bi dali lisici, naj čuva kokoši na kmečkem dvorišču.«
V letih od 2003 do 2011 Slovenija odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki bi zajezila njihovo pozidavo, ni imela. Ukinila jo je zaradi gradnje avtocestnega križa, saj bi morala zaradi nje tudi država sama pregloboko seči v žep. Leta 2011, v Pahorjevi vladi, jo je tedanjemu kmetijskemu ministru Dejanu Židanu uspelo spraviti v zakon o kmetijskih zemljiščih. Optimistično je napovedal, da se je bo na leto nateklo okoli 20 milijonov evrov in da bodo s tem denarjem zaraščena zemljišča ponovno usposobili za kmetovanje.
Odškodnino ukinjali, vračali, nižali ...
Toda iz te moke ni bilo veliko kruha. Oblast je namreč prevzel Janez Janša, njegova koalicija pa je že po letu dni znova spremenila zakon o kmetijskih zemljiščih in odškodnino v primeru pozidave kmetijskih zemljišč drastično znižala. Nameravala jo je sicer povsem odpraviti, a ji je poleg strokovne javnosti to preprečila koalicijska Slovenska ljudska stranka (SLS), katere poslanec je bil tudi aktualni predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič. So pa poslanci SLS dvakrat stisnili zeleno tipko (tudi pri ponovnem odločanju o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi veta, ki ga je vložil državni svet) za drastično znižanje odškodnine. Po navedbah MKGP jo je Janšev zakon sklestil na deset odstotkov tedanje vrednosti. Za nameček so uzakonili, da so tistim, ki so jo že plačali, denar deloma ali v celoti vrnili, skupaj okoli 4,3 milijona evrov. Namesto 20 milijonov evrov na leto ali 260 milijonov evrov v trinajstih letih se je tako od leta 2011 do konca letošnjega avgusta nabralo slabih 33 milijonov evrov odškodnin ali povprečno 2,5 milijona evrov na leto.
Na MKGP navajajo, da je drastično znižanje odškodnin odložilo tudi začetek določanja TVKZ, saj ni bilo finančnega vira za pripravo strokovnih podlag za njihovo določitev. »Kasnejši poskusi iskanja rešitev so naleteli na težave, tudi na neuspešna javna naročila in priprave podzakonskih predpisov, kar je dodatno upočasnilo postopek. Po vmesnih ovirah je 28. novembra 2020 začel veljati zakon o interventnih ukrepih (PKP 6), ki je določil, da ministrstvo za kmetijstvo naroči izdelavo strokovne podlage s področja kmetijstva le, če občina v tem času sprejme sklep za prostorski akt, ki predlaga spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot deset hektarjev. V obdobju veljavnosti zakona (do 31. decembra 2021) je tak sklep sprejelo le šest občin. Večina je sprejemala sklepe za pripravo občinskih prostorskih aktov s spremembami namembnosti kmetijskih zemljišč, manjših od desetih hektarjev. S tem so se izognile določitvi območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč,« so še poudarili na kmetijskem ministrstvu.
