Kandidata Gibanja Svoboda na evropskih volitvah prihodnje leto bosta Irena Joveva in Klemen Grošelj. »Uradno postopki še potekajo,« je odgovorila Irena Joveva, potrdila pa je, da sta tako ona kot Grošelj med evidentiranimi kandidati Gibanja Svoboda. Evidentiranje kandidatov se uradno še ni začelo. Podobno je povedal tudi Grošelj. »Postopki tečejo. Stranka se vsebinsko in organizacijsko pripravlja na volitve,« je dejal. »Sam sem pripravljen znova kandidirati, končna odločitev pa je na strani stranke,« je dodal.
Odločitev o tem, ali bo kateri od njiju tudi nosilec liste, uradno še ni sprejeta, neuradno pa bodo v stranki pri razvrščanju upoštevali število pridobljenih preferenčnih glasov na zadnjih evropskih volitvah leta 2019. Iz tega je mogoče sklepati, da bo nosilka liste Irena Joveva. Za Tanjo Fajon je namreč zbrala daleč največ preferenčnih glasov med slovenskimi kandidati, in sicer 42.190, manj od nje jih je prejela tudi recimo SDS-ova kandidatka in izvoljena evropska poslanka Romana Tomc. Grošelj je medtem prejel 6500 preferenčnih glasov. Neuradno naj bi si sicer v Gibanju Svoboda za kandidaturo na evropskih volitvah prizadevali tudi poslanka Mojca Šetinc Pašek in Melita Župevc iz kabineta predsednika vlade.
Odločitev največje vladne stranke, da v boj za prestižne stolčke v evropskem parlamentu pošlje kandidata, ki ju je na zadnjih evropskih volitvah izbrala takratna vladna stranka, Lista Marjana Šarca, medtem zgovorno priča o razmerju moči znotraj Gibanja Svoboda. Kadri iz miljeja nekdanje LMŠ poskušajo prodreti na vse pomembnejše in izpostavljene javne funkcije. To pomeni, da postaja linija nekdanje LMŠ – na čelu katere se omenja zlasti državnega sekretarja v kabinetu obrambnega ministra Marjana Šarca in nekdanjega zvestega privrženca Janeza Janše Damirja Črnčeca – znotraj Gibanja Svoboda vse močnejša in vplivnejša. Ta krepitev ne bi bila mogoča brez aktivnega sodelovanja in podpore generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković.
Od nekdanjega ministra do državne sekretarke...
Spomnimo, kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, vplivni posamezniki nekdanje LMŠ poskušajo na izpraznjena ministrska mesta ustoličiti kadre iz bazena LMŠ. Tako naj bi bil eden od kandidatov za novega ministra za naravne vire in prostor Jure Leben, ki je bil minister za okolje in prostor v vladi Marjana Šarca. Po odstopu s funkcije zaradi »afere maketa« je Jure Leben ustanovil stranko Zelenih dejanj (Z.Dej) in jo kasneje predal aktualnemu premierju Robertu Golobu, ki jo je januarja lani preimenoval v Gibanje Svoboda. Leben se je tedaj »začasno umaknil iz politike«. Takratni premier Marjan Šarec se mu je odrekel s težkim srcem. »Upam si trditi, da že 15 let nismo imeli tako dobrega ministra za okolje in prostor. Prvi je bil, ki je začel premikati zadeve, prvi, ki je šel na teren, in prvi, ki mi je redno ob vsaki uri poročal o svojih aktivnostih. Nanj nisem gledal kot na ministra iz vrst SMC,« je takrat rekel Šarec in dodal, da bo z njim »z veseljem sodeloval še naprej v kateri koli obliki«, je dodal Šarec. Leben je za Dnevnik zdaj potrdil, da v politiki še ni rekel zadnje, špekulacij o svoji morebitni vrnitvi na vrh okoljskega ministrstva pa ni želel komentirati. Da je Leben pripravljen na nove izzive, nakazuje tudi naša neuradna informacija, da naj bi že dal odpoved v družbi BŠP Joca Pečečnika.
Tudi med možnimi nasledniki Sanje Ajanović Hovnik se omenja nekdanje Šarčeve ministre: po nekaterih informacijah naj bi ministrstvo za javno upravo, ki ga zdaj začasno vodi minister za finance Klemen Boštjančič, prevzel Rudi Medved. Slednji je bil – podobno kot Leben – minister za javno upravo v vladi Marjana Šarca. Ne glede na to, da naj bi si določeni vplivni posamezniki iz krogov nekdanje LMŠ prizadevali za imenovanje Medveda, pa naj ta ne bi imel zadostne podpore znotraj Gibanja Svoboda. Več podpore uživa državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, ki pa prav tako prihaja iz vrst nekdanje LMŠ. Funkcijo državne sekretarke je namreč opravljala že od oktobra 2018 do marca 2020, torej v času vlade Marjana Šarca, ko je ministrstvo vodil Rudi Medved.
... od javne uprave do kmetijstva ...
Poleg sedanjega generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge Mirana Miheliča se med kandidati, ki bi lahko prevzeli vodenje kmetijskega resorja, kar sam ponuja Darij Krajčič, nekdanji poslanec LMŠ, še najbolj znan po aferi »ukradeni sendvič«. Krajčiča opisujejo kot izjemno ambicioznega, prav mu pride tudi dejstvo, da naj bi med vplivnimi posamezniki nekdanje LMŠ (danes torej del Svobode) užival podporo. Poleg njega naši sogovorniki med resnimi kandidati za prevzem ministrstva omenjajo še enega vplivnega posameznika iz krogov LMŠ, in sicer Stojana Tramteta. V času vlade Marjana Šarca je bil generalni sekretar vlade, v času, ko je bil predsednik države Danilo Türk, pa je bil kot generalni sekretar zaposlen v njegovem uradu. x
