Pri predlagani noveli zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki naj bi omejila pasivno volilno pravico za izvolitev v obvezne organe zbornice in naj bi jo jutri po skrajšanem postopku obravnaval parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, očitno vztrajata le še poslanski skupini Svobode in Levice. Socialni demokrati pri vložitvi amandmaja k temu zakonu niso sodelovali, čeprav so med podpisniki predlagateljev zakona tudi tri njihova imena.
Pravna stroka je bila zelo kritična
Koalicija bi sicer dopolnila le en člen zakona o KGZS, toda tako po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora kot tudi po mnenju Inštituta za ustavno pravo in zbornične pravne službe bi med drugim v več členih kršili ustavo. Bistvo novele je namreč v tem, da v obvezne organe KGZS na državni ravni (to so svet zbornice, upravni in nadzorni odbor, predsednik in dva podpredsednika, častno razsodišče, stalna arbitraža in direktor zborničnega urada) in v organe njenih območnih enot ne bi mogel biti izvoljen nihče, ki je bil v obdobju štirih let pred volitvami član organov političnih strank na državni, regionalni in občinski ravni, evropski poslanec in funkcionar v evropski komisiji in evropskem svetu, predsednik republike ali vlade, minister in državni sekretar, poslanec, župan, občinski svetnik, generalni direktor in generalni sekretar ministrstev, direktor organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, direktor občinske uprave, tajnik občine...
Ta poslanski zakon sta ugledna ustavna pravnika dr. Ciril Ribičič in dr. Domen Končan razcefrala. Po naročilu kmetijske zbornice sta v imenu Inštituta za ustavno pravo mnenje o njem spisala na kar 23 straneh. Po njunem je predlagana omejitev pasivne volilne pravice ustavno nedopustna, krog funkcij v organih zbornice, pri katerih bi koalicijski poslanci omejili pasivno volilno pravico, preširok, prav tako krog funkcij, katerih nosilci ne smejo biti v organih zbornice.
KGZS: Amandma ne rešuje ničesar
Poslanski skupini Svobode in Levice sta nekaj kritik le upoštevali in pripravili amandma, s katerim bi pasivno volilno pravico omejili le pri ključnih organih zbornice, to so svet, upravni odbor ter predsednik in podpredsednika. Amandma odpravlja tudi prepoved kandidiranja za organe zbornice za nepoklicne župane, občinske svetnike in člane lokalnih organov političnih strank. Ribičič in Končan sta kot nesorazmerno ocenila tudi to, da se omejitev pasivne volilne pravice razteza nazaj kar za obdobje štirih let pred zborničnimi volitvami. Svoboda in Levica zato to obdobje z amandmajem krajšata na dve leti. »Toda to ne zmanjšuje neustavnosti omejevanja pasivne volilne pravice in drugih neskladij z ustavo,« so prepričani v KGZS.
Po oceni zbornice je del amandmaja celo popolnoma brezpredmeten, kajti iz organov KGZS, za katere bi veljala omejitev, so zdaj črtani nadzorni odbor, stalna arbitraža in častno razsodišče. »Tak amandma je nesmiseln, saj vse člane teh organov izvolijo izmed članov sveta KGZS, za katere pa omejitev ostaja. Nekdo, ki ne more biti izvoljen v svet KGZS, tako ali tako ne more biti voljen v organe, ki jih z amandmajem črtajo,« so nam pojasnili v zbornici. Tudi izločitev članov političnih strank na regionalni in občinski ravni ter občinskih svetnikov je po njihovem mnenju le kozmetični popravek, ki ne zmanjšuje teže neustavnosti zakona. »Dodatek, da omejitev pasivne volilne pravice velja samo za poklicne župane, je prav tako brezpredmeten, kajti ta omejitev zanje velja že po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Žal vloženi amandma ne rešuje ničesar,« sklenejo v zbornici. Predsednik Roman Žveglič se tudi sprašuje, kako naj izpeljejo volitve po novem, saj uradnih evidenc o funkcionarjih ni.
