»Kakšen bo letošnji pridelek hmelja, bomo vedeli šele v začetku septembra, ko bodo obrane že vse sorte. Glede na vremenske razmere, predvsem sušo, visoke temperature in ponekod tudi neurja, ki so povzročala skrbi kmetijskemu sektorju, pri čemer hmeljarji niso bili nikakršna izjema, predvidevamo, da bo škoda 40-odstotna, pridelek pa podpovprečen,« ocenjuje Irena Friškovec, svetovalka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Lani so slovenski hmeljarji pridelali 2185 ton hmelja, a lanska letina še ni v celoti prodana in je do odpoklica skladiščena pri trgovcih. »Letos v Sloveniji 19 hmeljarjev obdeluje 1625 hektarjev hmeljišč, od tega je 145 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmeljišč je na območju Spodnje Savinjske doline, dobrih 1100 hektarjev,« pove Friškovčeva. Hmeljarji že obirajo savinjski golding, ki je v nasadih, ki niso bili namakani, tehnološko dozorel, v drugih nasadih bo tehnološka zrelost nastopila v prihodnjih dneh, ko bo hmeljarjem na pomoč pri obiranju prišlo tudi okoli 400 romunskih delavcev.
Vodni viri niso zadoščali
Četudi je večina hmeljišč opremljena z namakalnimi sistemi, za sušo, kakršna je letos, trenutni vodni viri v Spodnji Savinjski dolini niso več zadoščali. Zato tudi hmeljarji računajo na pomoč države. »Tako kot vsi drugi kmetje morajo tudi hmeljarji najprej oddati vlogo občinskim komisijam, ki bodo škodo ocenile, potem pa se bo videlo, pri čem smo.« Da je ministrstvo za kmetijstvo že začelo iskati načine, kako pomagati hmeljarjem, je na srečanju s hmeljarji v Savinjski dolini poudarila tudi ministrica Irena Šinko. »V skladu z zakonodajo je ministrstvo že dalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše upravi za zaščito in reševanje, ki je pristojna za izdelavo končne ocene škode, ki bo tudi podlaga za pripravo programa odprave posledic škode zaradi suše v letošnjem letu. Na podlagi tega bodo prizadete kmetije upravičene do finančne pomoči zaradi izpada dohodka,« je dejala Šinkova. A dejstvo je, da kmete in tudi hmeljarje ne pestijo težave zgolj zaradi suše, pač pa na prodajo vpliva tudi vojna v Ukrajini, prav tako posledice epidemije koronavirusa, ko večina pivovarjev, zlasti manjših, ki proizvajajo tako imenovana kraft piva, zalog ni mogla prodati. »Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala za primarno kmetijsko proizvodnjo prinaša podporo za hmeljarje v znesku 31,73 evra na hektar hmeljišča. Še dva milijona evrov pomoči bo kmetom na voljo zaradi povišanja cen pogonskih goriv,« je poudarila ministrica.
Ves čas vzgajajo nove sorte
Milan Lesjak je eden tistih hmeljarjev v Savinjski dolini, ki mu je neurje podrlo žičnico, zaradi česar je ostal brez osmih hektarjev oziroma polovice vseh rodnih nasadov hmelja. »Narava me je kaznovala že četrto leto zapored,« potarna Lesjak, ki pa se je z usodo že sprijaznil. Bolj zadovoljen je hmeljar Vlado Povše, saj pravi, da takšne suše, kot je pestila kmete v večjem delu Evrope in tudi pri nas v Prekmurju, v Savinjski dolini na srečo ni bilo. »Ujme, tudi toča na Koroškem in Celjskem, nas seveda niso zaobšle, a za zdaj letina dobro kaže. Sicer pa vedno rečem, da ni vse odvisno od mene. Da je potrebne tudi nekaj sreče,« pravi Povše. Največ slovenskega hmelja prodajo v Evropi, tudi Rusiji in Aziji, novi državi sta Japonska in Južna Koreja. Kot še pravi Friškovčeva, hmeljarstvo ostaja ena bolj perspektivnih kmetijskih panog. Tudi zato, ker na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu ves čas razvijajo in vzgajajo nove sorte, ki so prilagojene našim rastnim razmeram.
