V prihodnjih dneh bo minilo leto dni od parlamentarnih volitev, ki so povzročile pretres v slovenski politiki. V državnem zboru je ostalo pet parlamentarnih strank, kar je zagotovilo politično stabilnost, po drugi strani pa smo spremljali odkrit politični spopad od ustanovne seje državnega zbora dalje.
Brez 100 dni miru
V slabem letu delovanja državnega zbora so poslanci izpeljali devet rednih sej in 34 izrednih sej, na pobudo opozicijske SDS so izvedli interpelaciji proti ministricama Tatjani Bobnar in Tanji Fajon, nazadnje pa so interpelirali kar celotno vlado. V začetnem obdobju je delo v državnem zboru zaznamovala SDS, ki je 13. maja, takoj po konstitutivni seji DZ, vložila paket 27 zakonov, temu pa je s tremi zakoni sledila tudi NSi. S to potezo je opozicija – ne da bi počakala na 100 dni miru – nakazala, da bo trda opozicija vladajoči koaliciji strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Zmagovalka parlamentarnih volitev, Gibanje Svoboda, je bila s tem postavljena pred velik izziv, saj je v njenih vrstah veliko političnih novincev, ki so se morali poslanske obrti še priučiti. Presenečenje, ki jim ga je priredila SDS takoj na začetku mandata, je zaznamovalo njeno prihodnje delo: potez niso več napovedovali, ampak so se zatekli k politiki izvršenih dejstev. Ilustracija tega je nedavna vložitev zakona o zdravstveni in dopolnilni dejavnosti. Gibanje Svoboda je ustanovilo dve preiskovalni komisiji, pri čemer je prva (preiskava financiranja medijev SDS) pred oddajo vmesnega poročila s konkretnimi ugotovitvami, druga komisija o vpletanju v delo policije pa je začela delati nedavno.
Kordiš najbolj gostobeseden
Da v sklicu aktualnega državnega zbora prevladujejo preizkušena parlamentarna imena, pričajo podatki spletnega orodja za spremljanje dela DZ parlameter. V slabem letu dela je največ besed v poslanskih klopeh izgovoril poslanec Levice Miha Kordiš, našteli so mu jih kar 239.045, sledi mu poslanec SDS Andrej Hoivik z 201.838 besedami. Veteran državnega zbora Branko Grims je šele na tretjem mestu s 166.472 izrečenimi besedami. Zanimivi so tudi podatki o prisotnosti poslancev na glasovanju. Poslanci koalicije prevladujejo na vrhu, med opozicijskimi poslanci pa je zaznati visoko stopnjo odsotnosti. Med njimi sta na dnu poslanec SDS Anže Logar in vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki sta se po podatkih parlametra udeležila le 53 odstotkov glasovanj. Nizka udeležba bi lahko bila tudi posledica predsedniške volilne kampanje konec lanskega leta, saj sta oba kandidirala. Ob upoštevanju tovrstne olajševalne okoliščine bi se po udeležbi na glasovanjih na dnu znašel predsednik SDS Janez Janša, ki je glasovalno tipko pritisnil le na 57 odstotkih glasovanj. Poslanci največje opozicijske poslanske skupine na glasovanjih torej ne sodelujejo prav pogosto, so pa veliko bolj živahni pri zastavljanju poslanskih vprašanj. V tej kategoriji prevladujejo poslanke SDS: Anja Bah Žibert (137 vprašanj), Jelka Godec (102) in Karmen Furman (79). SDS je v slabem letu dela zastavila vladi in ministrom skupno že 765 vprašanj. Naslednja v tej kategoriji je poslanska skupina Svobode s 107 vprašanji.
Ocena vlade: mešano
Levosredinska vlada je na težave naletela že kmalu po formiranju: SDS je preprečila uveljavitev zakona o vladi, ki je predvideval večje število ministrstev; o tem so zahtevali tudi naknadni zakonodajni referendum. Čeprav je tudi novi zakon o RTV Slovenija prestal glasovanje na referendumu, zakon o drugačnem upravljanju javne medijske ustanove ni zaživel zaradi pritožb na ustavno sodišče. Prav zakon o RTVS je pomembna koalicijska zaveza, ki je aktualni vladi ni uspelo uresničiti. Vlada je v slabem letu napovedala vrsto reform, kolesje sprememb se je za zdaj zavrtelo na področju zdravstva, kjer se napoveduje drugačno upravljanje zdravstvene zavarovalnice ZZZS. Poslanska skupina Gibanja Svoboda je vložila tudi zakon o zdravstvenem in dopolnilnem zavarovanju, slednje bi prenesli na ZZZS. Predsednik vlade Robert Golob je na začetku letošnjega leta napovedal 600 evrov dodatka k sodniškim plačam, kar je zapletlo pogajanja s sindikati javnega sektorja o novem plačnem sistemu. Po podatkih vlade so za popravo plačnih krivic v javnem sektorju namenili dodatnih 600 milijonov evrov. S to popotnico je vlada napovedala reformo plačnega sistema z uveljavitvijo plačnih razredov za posamezne dele javnega sektorja.
V znamenju draginje in inflacije
Vlada je konec lanskega leta dvignila minimalno plačo za približno 100 evrov, na 700 evrov neto. Po prvih napovedih davčne reforme pa je po kritičnem odzivu javnosti storila korak nazaj in reformo zadržala. Vlada se je večino lanskega leta ukvarjala z draginjo, ki je sledila skokoviti rasti cen energentov. Predsednik vlade Robert Golob je na to temo imel tudi pomembno vlogo na evropski ravni oziroma na Svetu EU, kjer so predsedniki vlad in držav sprejemali ključne odločitve na energetskem področju. Vlada je lani jeseni zagnala tudi projekt draginjske košarice 15 ključnih živil, ki sicer beleži povprečno znižanje cen za 24 odstotkov, po drugi strani pa je statistični urad (ki podatke o cenah živil zajema širše) marca zabeležil 9,7-odstotno inflacijo na medletni ravni. Fiskalni svet kot neodvisni organ ocenjevanja javnih financ v zadnji oceni ugotavlja, da so načrti vlade na področju fiskalne politike za obdobje 2023–2026 realistični oziroma da so v povprečju nevtralni. Fiskalni svet meni, da bo imela vlada brez izvedenih reform omejen manevrski prostor. Po zadnjih podatkih sveta je imel državni proračun v prvih treh mesecih 324 milijonov evrov primanjkljaja, brez upoštevanja ukrepov za blažitev epidemije in ukrepov za blažitev draginje pa bi primanjkljaj znašal 30 milijonov evrov. Vlada bo danes obravnavala rebalans proračuna za leto 2023, ki bo sledil reorganizaciji vlade (20 ministrstev), v njem pa je predvideno znižanje primanjkljaja zaradi razlogov, ki jih navaja fiskalni svet.
