V Kontroli zračnega prometa Slovenije je zaposlenih 109 kontrolorjev. Ker se jim v prihodnjih letih obeta več upokojitev, iščejo nove sodelavke in sodelavce. Prijave zbirajo do 31. avgusta. Delo zračnega kontrolorja je nekaj posebnega, in podobno je tudi z usposabljanjem. »Formalne šole, ki bi nekoga vodila do izobrazbe kontrolor zračnega prometa, ni. Vse usposabljanje poteka znotraj naše letalske šole,« je pojasnil vodja usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa Bogdan Novak. Kandidati, ki si jih želijo, morajo imeti najmanj peto stopnjo izobrazbe poleg znanja angleškega in slovenskega jezika ter vešče rabe računalnika.
Od leta 2004 kandidate izbirajo s testom FEAST, ki natančno preveri vse ključne lastnosti, ki jih mora imeti bodoči kontrolor. Z njim preverijo stopnjo natančnosti in odzivnosti, večopravilnost in tudi psihološke zmožnosti. Tiste, ki se na testu odrežejo najbolje, povabijo na razgovor. Z izbranci sklenejo pogodbo za določen čas, s tem pa se začne obdobje njihovega izobraževanja. Povprečno se kandidat izobražuje od 12 do 18 mesecev. Šolanje, ki ga opravijo, jim omogoča tudi delo v tujini. Plača, ki jo prejemajo med izobraževanjem, je minimalna, ko kandidat pridobi stopnjo učenca, pa se zviša.
Pričakujejo, da bodo prve, ki bodo uspešno opravili testiranje FEAST, psihološko testiranje in zdravniški pregled, začeli usposabljati že novembra, prve pogodbe z njimi pa bodo sklenili v drugi polovici oktobra.
Vsak kontrolor je odgovoren za svoj sektor
Delo kontrolorjev je omejeno na določen volumen zračnega prostora, ki ga med delom obvladujejo. »Sektor je vedno velik toliko, da v njem nikoli ni več letal, kot bi jih bil kontrolor zmožen nadzorovati,« je pojasnil Novak. Ko se za en sektor najavi več letal, kot bi bilo v nekem trenutku varno, se odpre nov sektor. Vsako letalo, ki vstopi v zračni prostor, se najprej javi kontrolorju. Ta mu izda navodilo, kako naj leti skozi zračni prostor. Sodelovanje med pilotom in kontrolorjem je še posebno pomembno v primeru ekstremnih situacij, kot so lahko neurja. Večje potniško letalo se v slovenskem zračnem prostoru zadrži največ dvajset minut, medtem ko lahko manjša letala za enako pot potrebujejo tudi do uro in pol.
Komunikacija poteka v angleščini, ki pa je prilagojena delovni situaciji. Med usposabljanjem kandidati osvojijo tudi standardno letalsko frazeologijo, ki sestavlja večji del dialoga med pilotom in kontrolorjem. »Res pomembno je, da vedno uporabljamo iste fraze, ki so predpisane. Hitro lahko pride do nesporazuma, zato smo pri tem vedno previdni,« je dejal namestnik vodje območne kontrole zračnega prometa Matjaž Planinšek, ki svoje delo v kontroli zračnega prometa opravlja že skoraj trideset let.
