V javnosti še odmeva primer fiktivnih prijav prebivališča v Laškem, v bloku na Cesti v Rečico, o katerem smo v Dnevniku poročali v sredo. Spomnimo, da celjska policijska uprava obravnava 18 prijav občanov, ki so po naključju ugotovili, da imajo v svojih stanovanjih prijavljeno prebivališče tujih državljanov, ki jih sploh ne poznajo. Brez njihove vednosti in soglasja je na upravni enoti (UE) v Laškem njihova začasna bivališča prijavljala ena oseba, domnevno 24-letna Mariborčanka. Tovrstne zlorabe se torej še vedno pojavljajo, čeprav jih je manj, kažejo podatki ministrstva za notranje zadeve (MNZ).
Število prijavljenih odvisno od velikosti nepremičnine
Od začetka letošnjega leta do 22. avgusta je bilo v Sloveniji prijavljenih 222.616 prebivališč, od tega 62.211 stalnih, 160.405 pa začasnih. V 143.185 primerih so začasno prebivališče prijavili posamezniki, v 17.220 primerih pa stanodajalci. Lani v vsem letu je bilo vseh prijav prebivališča 368.726, od tega 98.804 stalna in 269.922 začasnih. »Število poskusov fiktivnih prijav prebivališča se od 27. junija 2021, ko je v veljavo stopila novela zakona o prijavi prebivališča, znižuje.
Hkrati z novelo je bilo uvedenih še več drugih učinkovitih ukrepov za preprečevanje fiktivnih prijav. Med drugim so ponovno uvedli krajevno pristojnost. Prijava tako ne more biti izvedena na naslovu, kjer ni določene stanovanjske rabe, preverja se število že prijavljenih oseb na naslovu v povezavi s kvadraturo stanovanja,« odgovarjajo na MNZ. Mimogrede, na eno osebo je predvidenih osem kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Hkrati s spremembo zakona so uvedli skrajšani postopek, v katerem lahko UE zavrne prijavo prebivališča z odločbo, če posameznik v osmih dneh vloge za prijavo ne dopolni z ustreznimi dokazili ali za prijavo niso izpolnjeni vsi pogoji.
Preberite še: Brez vednosti lastnikov stanovanj prijavljali tujce
Ugotovitev ne komentirajo
Kot še pravijo na MNZ, pa število prijav na naslovih, kjer bivanje ni mogoče, upada. Do 22. avgusta letos so upravne enote uvedle 2997 postopkov ugotavljanja stalnega prebivališča, od tega v 875 primerih za tujce, v 658 postopkih ugotavljanja začasnega prebivališča pa jih je bilo 615 uvedenih za tujce. Največ, in sicer 695, na območju UE Ljubljana, v Mariboru 513, na Ptuju 239, v Celju 226, Kranju 189 in Domžalah 110. Na preostalih UE je postopkov manj kot sto. »Ugotovitve pa so stvar individualnega postopka, zato jih ne moremo komentirati,« navajajo na MNZ. In še, da je bilo letos uvedenih 793 postopkov preverjanja resničnosti podatkov, lani v celem letu pa 1737, razkrivajo na MNZ. Sicer pa je pristojnost za vodenje postopkov po zakonu o prijavi prebivališča izključno na UE, ministrstvo pa jim zagotavlja različne izpise in varovala za preprečitev neupravičenih prijav.
V ta namen so lani na eUpravi objavili dve vlogi. Z eno lahko lastnik ali solastnik nepremičnine UE obvesti, da ne soglaša s prijavo prebivališča na naslovu svoje nepremičnine, z drugo pa lahko lastnik nepremičnine preveri, kdo ima na naslovu njegove nepremičnine prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. In na kaj naj bodo lastniki oziroma solastniki nepremičnin posebej pozorni? »Na poštne pošiljke, ki bi prispele na njihov naslov za posameznika, ki tam ne prebiva. V takih primerih se lastnik obrne na UE in zahteva izpis oseb, ki imajo na naslovu nepremičnine prijavljeno prebivališče. V primeru, da je na naslovu prijavljen posameznik, ki tam ne biva, pa naj o tem nemudoma obvesti UE, ki bo uvedla postopke ugotavljanja prebivališča posameznika,« še pravijo na MNZ. In spomnijo, da je neizpolnjevanje prijavne obveznosti še vedno prekršek, predložitev lažnih dokazil pa kaznivo dejanje.
