V notranjem železniškem prevozu je bilo prepeljanega 2738 ton blaga, kar je 4,5 odstotka manj kot predlani. V mednarodnem prevozu, v katerem je bilo prepeljanih 86 odstotkov blaga, se je obseg blaga, naloženega v Sloveniji, zmanjšal za 13,2 odstotka na 7102 ton, obseg blaga, naloženega v tujini, pa za 4,9 odstotka na 4422 ton. Več pa je bilo blaga v tranzitu, in sicer se je obseg tega blaga povečal za 2,9 odstotka na 4896 ton.
Lani je bilo po železnici v prevozu blaga opravljenih skupno 4629 milijonov tonskih kilometrov oz. šest odstotkov manj kot leto prej. Prepeljanega je bilo največ t. i. drugega blaga (nedoločljivega blaga v zabojnikih in mešanih vrst blaga), ki je predstavljalo 36 odstotkov skupno prepeljanega blaga oz. 39 odstotkov vseh opravljenih tonskih kilometrov. Sledili so premog, plin, nafta in derivati (20 oz. 19 odstotkov), rude in kamnine (18 odstotkov) ter preostale vrste blaga (17 odstotkov).
Vlaki so prepeljali več kot 1,9 milijona ton nevarnega blaga, kar je bilo odstotek več kot leto prej. Največji delež tega blaga so še vedno predstavljale vnetljive tekočine, in sicer 93 odstotkov vsega prepeljanega nevarnega blaga.
Na drugi strani je bilo lani v železniškem prevozu prepeljanih 15,7 milijona potnikov oz. šest odstotkov več kot v letu 2022. Od tega so vlaki v notranjem prometu prepeljali okoli 14 milijonov potnikov oz. štiri odstotke več kot predlani, v mednarodnem železniškem prevozu skupaj s tranzitom pa 1,7 milijona potnikov oz. četrtino več.
V notranjem in mednarodnem železniškem prevozu je bilo opravljenih skupno 990 milijonov potniških kilometrov, kar je petino več kot predlani.
Največ potnikov, ki so z vlakom pripotovali v Slovenijo ali odpotovali iz nje, je bilo na vlakovnih povezavah z Avstrijo (204.900), sledili so potniki na vlakih s Hrvaške (163.100) ter iz Nemčije (55.700).