Uprava za zaščito in reševanje je že junija lani, torej pred več kot letom dni, vzpostavila “platformo za obveščanje”, ki bi omogočila času in prostoru bolj prilagojeno ter učinkovitejše obveščanje prebivalcev države o (vremenskih) nevarnostih, tudi s pošiljanjem sporočil na mobilne telefone. Platforma je pripravljena in plačana – a ne deluje.

V ponedeljek zvečer, natanko petnajst čez deseto, je Agencija za okolje (Arso) izdala rdeči alarm najprej za jugovzhodni del države, nato pa še za jugovzhodni in osrednji del države kot predhodno opozorilo pred prihajajočimi silovitimi nevihtami. Manj kot pol ure kasneje so se te uničujoče nevihte s kot pomaranča veliko točo razbesnele nad državo. V dneh poprej je bilo podobno: slabe pol ure, preden je nevihta razdejala posamezne dele države, je Arso o tem obvestil tam prisotne prebivalce. Za nameček jih je v dobi mobilnih telefonov, pametnih ur in tablic obvestil preko klasičnih medijev. Kaj hitro bi lahko marsikdo spregledal obvestilo na spletnih straneh, na radiu, celo na družbenih omrežjih, ki jih Arso sicer uporablja.

Verjetnost, da bi tisti, ki bi jih tako opozorilo moralo doseči, le-to spregledali, bi bila veliko manjša, če bi ga prejeli v obliki SMS-sporočila ali obvestila na svoj mobilni telefon, še toliko manj, če bi obvestilo spremljal tudi glasen in nepreslišen zvok. Natanko tako namreč nacionalni uradi za zaščito in reševanje nekaterih drugih držav članic EU obveščajo prebivalce določenega ogroženega območja.

»Se strinjam,« na pomisleke o neučinkovitem sistemu obveščanja odgovori vršilec dolžnosti direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. »Ta zadeva bo kmalu drugače organizirana. Tudi slovenski sistem bo primerljiv s sistemi v nekaterih drugih evropskih državah,« razkrije.

»Bistveno je, da ustrezni podatki dosežejo – in to pravočasno – ljudi, ki so na ogroženem območju,« je za Dnevnik poudaril tudi evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič.

»Glede na to, da se je število ekstremnih vremenskih pojavov z občutnimi negativnimi posledicami tako za ljudi in okolje kot za gospodarstvo znatno povečalo v zgolj nekaj minulih letih, je jasno, da je treba okrepiti sisteme civilne zaščite, vključno s posodobitvijo pristopov za čim bolj učinkovito zaščito življenj. Sem sodi tudi izkoriščanje potenciala najsodobnejših digitalnih rešitev,« je povedal evropski komisar in hkrati spomnil, da je to v izključni pristojnosti držav članic. Po Lenarčičevih besedah so nacionalni sistemi obveščanja in alarmiranja prebivalcev v primeru nesreč oziroma kriznih razmer ključni za zaščito življenj in zmanjšanje potencialnih izgub in škode.

Kako deluje sistem?

Arso je sicer pri predhodnem obveščanju prebivalcev in medijev o vremenskih nevarnostih neodvisen, kar pomeni, da na agenciji samostojno presodijo, ali in kdaj bodo izdali rumeno, oranžno ali rdeče opozorilo pred vremenskimi neprilikami in o tem obvestili državljane in medije. Ko tako predhodno obvestilo izdajo, to roma tudi na naslov uprave za zaščito in reševanje, ta pa ga nemudoma posreduje na več kot 100 naslovov po svoji adremi. Uprava javnost obvešča preko Centra za obveščanje Republike Slovenije in trinajstih regijskih centrov za obveščanje, načeloma pa se obvestilo po državi širi preko tradicionalnih medijev. Med obveščenimi so poleg medijev in štabov civilne zaščite, gasilcev in reševalcev pravzaprav vsi, ki imajo kakršnokoli vlogo pri ukrepanju pri odpravi posledic (naravne) nesreče. Vsak izmed njih se potem organizira v skladu s svojimi pristojnostmi. Včasih uprava izda tudi posebno priporočilo: v minulem tednu je tako ljudem, ki so v času, ko se je približevala silovita nevihta, kampirali, uprava priporočila, naj se umaknejo na varno. Tudi ta priporočila na upravi razširijo »po svojih kanalih«, so povedali, kar pomeni preko svoje spletne strani, medijev in družbenih omrežij.

Bližajoče se nevihte, vetrolomi, žledolomi ali snežne ujme so sicer med tistimi naravnimi nesrečami, ki jih lahko strokovnjaki na Arso predhodno napovedo; potresa denimo ne morejo. Zato so predhodna obvestila ob vremenskih neprilikah ena izmed redkih, ki jih izdajo predhodno. Uprava za zaščito in reševanje medtem obvešča državljane, medije in ostale pristojne tudi po tem, ko se je škodni dogodek že zgodil. Eksplozije v Melaminu denimo ni bilo mogoče napovedati, je pa uprava takoj po dogodku na opisan način državljane in medije obvestila o eksploziji in nevarnostih, ki še pretijo, ter jim priporočila, kako ravnati.

Platformo imajo. A ne deluje

Četudi si vsi pristojni prizadevajo za ažurnost, je njihov način (predhodnega) obveščanja omejen na klasične medije, z izjemo denimo facebooka in twitterja, ter ne vključuje sodobnejših komunikacijskih kanalov. Na Nizozemskem, v Franciji, celo na Hrvaškem pristojni nacionalni uradi za zaščito in reševanje prisotne na nekem vplivnem območju nesreče ali ujme o nevarnosti obveščajo preko SMS-sporočil, ki jih prejemniki dobijo ob glasnem zvočnem signalu, ne glede na to, ali imajo tedaj zvok na napravi izključen ali nemara celo vključen letalski način. To nikakor ne vpliva na prejem obvestil.

»Tudi mi bomo kmalu uvedli sistem obveščanja preko SMS-sporočil,« je za Dnevnik razkril vršilec dolžnosti direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Pravzaprav je platforma že pripravljena in plačana, razlog, da ne deluje, pa je v rigidni slovenski zakonodaji.

Uprava je namreč že junija lani, torej pred več kot letom dni, vzpostavila »platformo za obveščanje«, ki bi ji omogočila pošiljanje sporočil na različne komunikacijske kanale. Ministrstvo za obrambo (pod okrilje katerega spada uprava za zaščito in reševanje) je lani februarja podpisalo pogodbo s špansko družbo Genasys, ki je za upravo za zaščito in reševanje ustvarila platformo in aplikacijo ter jim dala programsko opremo in izobrazila uslužbence. Za vse to je ministrstvo plačalo 89.000 evrov (brez DDV, 108.580 evrov z DDV). Platforma poleg pošiljanja SMS-sporočil in celičnega oddajanja omogoča tudi pošiljanje obvestil na elektronske table (denimo nad avtocestami, op. a.), radio, televizijo in družbena omrežja. Na upravi so jo tudi že testirali. »Vendar platforma trenutno ni operativna, saj čakamo na prilagoditve mobilnih operaterjev, ki bodo vzpostavili infrastrukturo za pošiljanje na mobilne telefone,« je povedal Behin. V uvajanju takega sistema obveščanja mora kot ključen člen namreč sodelovati mobilni operater, zaenkrat pa slovenska zakonodaja tako sodelovanje pri obveščanju preprečuje.

»Ministrstvo za digitalno preobrazbo je junija letos pripravilo osnutek uredbe o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja, ki bo odpravila omejitve. Trenutno poteka javna obravnava, ki se zaključi konec avgusta. V osnutku je predvideno, da bo storitev posredovanja opozorilnih obvestil na vseh območjih, ki jih pokriva s svojim signalom, zagotavljal operater, s sredstvi, ki jih bo prispevala država,« je zatrdil Behin. »Naprave bodo začele piskati, zraven pa bo tudi obvestilo, kako se obnašati,« je povzel. Tudi Lenarčič meni, da je omenjena uredba »bistvena za zaščito življenj«.

Platforma bo posredovala tako predhodna opozorila kot tudi obvestila o dogodkih, ki so se že zgodili in zahtevajo posebno pozornost ter ravnanje tam prisotnih. Ocenjuje se, da bo modernejši, času in prostoru bolje prilagojen ter predvsem učinkovitejši sistem obveščanja vzpostavljen do konca leta. Za izvajanje in financiranje javnega obveščanja ter alarmiranja bo poskrbela vlada.

Nujna bo aplikacija

Tako bodo preko SMS-ja in obvestila najkasneje naslednje leto o vremenskih neprilikah, eksplozijah in drugih nevarnih situacijah obveščeni vsi tisti, ki se bodo v tistem trenutku pojavili v neposredni bližini nesreče ali pričakovane ujme in bodo hkrati imeli na svojem telefonu (brezplačno) aplikacijo za zgodnje opozarjanje. Brez te ne bo šlo, pravi Behin. Na upravi bodo to aplikacijo zagnali po zagotovitvi infrastrukture. Ljudje bodo torej obveščeni o nesreči, opozorilnem dogodku ali preteklih nevarnostih in bodo prejeli napotke za osebno zaščito. Enaka obvestila bodo objavljena tudi na javnih površinah, kot so železniške in avtobusne postaje, digitalne table v centrih mesta ...

»Trenutno spremljamo izkušnje sosednjih držav, ki tak sistem že uporabljajo: sam namreč ocenjujem, da denimo hrvaški sistem ni optimalen, saj obvestilo pošlje vsem tistim, ki so bili v 24 urah pred nesrečo ali nevihto na območju, kjer se je ta nesreča zgodila. To časovno obdobje je predolgo. Tako obvestila dobivajo tudi tisti, ki že ves dan morda več niso na vplivnem območju,« je dodal Behin.

Z Agencije za okolje nam odgovorov in svojega stališča glede problematike včeraj do zaključka redakcije niso posredovali.