Konec marca 2021 je začel veljati zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, ki je bil življenjski projekt Jožeta Podgorška, dolgoletnega uslužbenca Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Podgoršek se je 14. septembra 2018 iz Grma preselil v državno politiko. Včlanil se je v stranko DeSUS in postal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Že čez slabih šest mesecev, 5. marca 2019, je njegov bivši delodajalec z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki jo je takrat vodil Podgorškov strankarski kolega Zlatko Ficko, kmetijsko ministrstvo pa prav tako tedanja članica DeSUS Aleksandra Pivec, sklenil pogodbo o izobraževalnem programu, po katerem je Grm pridobil pravico brezplačne uporabe 99,41 hektarja državnih gozdov za izobraževalne namene, čeprav nima niti gozdarske niti lesarske šole. Že prej je imel Grm v brezplačni uporabi dobrih 111 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.
Nagrada bivšemu in vnovičnemu delodajalcu
Pogodbo o brezplačni uporabi državnih gozdov je 27. marca 2021 povozil omenjeni zakon o šolskih posestih, ki je Grmu in tudi nekaj drugim javnim zavodom prinesel še več ugodnosti in je bil eden prvih sadov Jožeta Podgorška v vlogi kmetijskega ministra. To je postal 15. oktobra 2020 v vladi Janeza Janše, potem ko so korupcijske afere odnesle njegovo predhodnico Aleksandro Pivec, katere desna roka je bil. Vlada je omenjeni zakon v državni zbor poslala že 3. decembra 2020, torej le poldrugi mesec po tistem, ko je Podgoršek postal minister.
Pred uveljavitvijo zakona je imelo deset javnih zavodov (srednje šole, kmetijski inštitut ter mariborska in ljubljanska univerza) v zakupu 657 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, od tega okoli 420 hektarjev brezplačno. Trije zavodi so imeli v brezplačnem zakupu še približno 225 hektarjev gozdov, od tega skoraj sto hektarjev Grm. Slabih 77 hektarjev državnih gozdov je za izobraževalne namene brezplačno uporabljala Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor, blizu 50 hektarjev pa Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Slednja je imela po podatkih SiDG z njim dodatno sklenjeno brezplačno koncesijsko pogodbo za dobrih 50 hektarjev državnih gozdov.
Velik naval šol na zemljo
Marca 2021, odkar velja Podgorškov zakon o šolskih posestih, so javni zavodi postali upravljalci kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so jih imeli prej v zakupu ali za katera so imeli sklenjeno koncesijsko pogodbo. Njihov je po novem tudi prihodek od prodaje lesa, s čimer so omenjeni trije javni zavodi zadeli terno. A to še ni vse. Na kmetijskem ministrstvu so se v času, ko je bil tam grmovec Jože Podgoršek, domislili, da mora država petnajstim javnim zavodom za potrebe izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva zagotoviti dodatnih 600 hektarjev kmetijskih zemljišč in 500 hektarjev gozdov. Kako so prišli do teh številk, ni znano, čeprav gre za premoženje državljank in državljanov.
V zakonu piše, da mora kvote, koliko dodatnih kmetijskih zemljišč in gozdov pripada posameznemu javnemu zavodu, v letu dni od uveljavitve zakona v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, določiti minister, pristojen za izobraževanje in znanost. Ker je rok za določitev kvot potekel konec lanskega marca, smo skušali preveriti, koliko dodatnih zemljišč pripada komu in ali so jim jih tudi že razdelili. Nismo bili pretirano uspešni, saj odgovorov vpletenih ministrstev po slabem tednu še nismo dočakali. Sklad kmetijskih zemljišč, ki mora upravičencem dodeliti dodatna kmetijska zemljišča, tega še ni storil, saj kvote, koliko jih komu pripada, še vedno niso določene. Naval šol na zemljo je po naših informacijah velik, je pa vprašanje, ali jim jo bodo sploh lahko kdaj dodelili, kajti vsa skladova zemljišča, primerna za obdelavo, so oddana v zakup. Toda to je bilo jasno že pred sprejetjem omenjenega zakona.
Postojnčani že dobili
dodatne gozdove
Premiki so se deloma zgodili le pri gozdovih. Grm in mariborska gozdarska in lesarska šola po navedbah SiDG dodatnih gozdov še nista dobila, postojnski srednji gozdarski šoli pa je vlada julija lani dodelila v upravljanje 272 hektarjev gozdov (pred tem jih je uporabljala 48,5 hektarja).
Dodajmo, da je šel prej prihodek od prodaje lesa iz državnih gozdov, ki so jih brezplačno uporabljali omenjeni trije javni zavodi, SiDG. Ta ga je petino nakazal v proračunski gozdni sklad, iz katerega se med drugim financirajo denacionalizacijski zahtevki in nakupi gozdov. Po novem s prodajo lesa iz državnih gozdov služijo izključno javni zavodi, ki v gozdni sklad ne prispevajo niti centa, pravila, po katerih mora les iz državnih gozdov prodajati SiDG, zanje ne veljajo, nadzora, kaj omenjene tri šole počno v državnih gozdovih, pa ni. Iz zakona so namreč tik pred njegovim sprejetjem čudežno izginila določila, ki bi morala urediti nadzor nad upravljanjem državnih zemljišč, prav tako kazenske sankcije. Javni zavodi lahko ta zemljišča uporabljajo le v izobraževalne in raziskovalne namene, ne za dobičkonosno dejavnost.
