Kot so povedali v Energetiki Ljubljana, ki s toploto oskrbuje skoraj polovico vseh stanovanj v prestolnici, se je ohladitev v začetku septembra sicer odrazila v rahlo povečani moči proizvodnje toplote, a večjih sprememb še ni bilo, zato o pravem začetku ogrevalne sezone še ne morejo govoriti.
Ob tem poudarjajo, da toploto pri njih proizvajajo skozi vse leto, zlasti za potrebe ogrevanja sanitarne vode, zato se uporabniki daljinskega ogrevanja o začetku ogrevalne sezone odločajo sami.
Variabilni del cene za potrebe daljinskega ogrevanja v Ljubljani letos znaša nekaj manj kot 87 evrov za megavatno uro (brez DDV), ta trenutek pa spremembe cene ne načrtujejo. Ob tem zaključujejo naložbo v plinsko-parno enoto, ki bo omogočila umik velike večine premoga iz Ljubljane, po njenem polnem zagonu pa bodo pripravili novo ceno.
Trenutno v prestolnici sicer toploto proizvajajo iz premoga, zemeljskega plina in lesne biomase. Po rednem zagonu nove plinsko-parne enote bo primarni energent postal zemeljski plin, uporaba premoga pa se bo zmanjšala za 70 odstotkov.
V Mariboru pogoj za začetek ogrevanja že izpolnjen
V Mariboru je bil pogoj za začetek ogrevalne sezone izpolnjen že 14. septembra, a so v Energetiki Maribor ob upoštevanju dotedanje visoke dnevne temperature in s tem povezane pregretosti stanovanj, ugodne vremenske napovedi ter praktično ničnega povpraševanja etažnih lastnikov o začetku ogrevanja sprejeli odločitev, da še ne bodo začeli z vklapljanjem ogrevanja vsem večstanovanjskim objektom. Do nadaljnjega zato vklope izvajajo izključno na podlagi zahtev upraviteljev objektov.
Tudi v štajerski prestolnici, kjer s toploto oskrbujejo okoli 14.000 odjemalcev, cena ogrevanja za zdaj ostaja nespremenjena oziroma se bo do konca leta morda celo nekoliko znižala. Kot so povedali za STA, bo več znanega novembra, ko bo določena nova referenčna cena električne energije, saj velik del toplote proizvedejo iz kogeneracijskih naprav za soproizvodnjo toplotne in električne energije.
Primarni energent v konici zimske sezone je sicer pri njih še vedno zemeljski plin, nekaj rezerv imajo v lahkem kurilnem olju, od letošnje jeseni pa tudi dizelskem gorivu. Od konca februarja 2025 pa s testnimi zagoni že računajo tudi na kotel na lesno biomaso.
V Energetiki Celje so za STA povedali, da temperature še niso padle toliko, da bi začeli s kurilno sezono, ima pa vsak uporabnik sistema možnost preko upravnika oddati zahtevo za priklop. Nekaj takih zahtev so že prejeli. Glede morebitnih sprememb cen so dejali, da trenutno analizirajo realizirane stroške in prihodke ter proučujejo morebitno potrebo po tem, vsekakor pa večjih popravkov do konca leta ne načrtujejo.
Celjska Energetika skupaj skrbi za ogrevanje okoli 7100 stanovanj
Celjska Energetika skupaj skrbi za ogrevanje okoli 7100 stanovanj in 340 poslovnih prostorov, za proizvodnjo toplote pa v največji meri uporabljajo toploto iz Toplarne Celje, ki nastaja pri termični obdelavi predhodno obdelanih komunalnih odpadkov in blata, delno pa biomaso in zemeljski plin. Zlasti zaradi Toplarne je daljinsko ogrevanje v mestu ob Savinji med najcenejšimi v Sloveniji, dodajajo.
V Velenju tamkajšnje komunalno podjetje ogrevanje prostorov omogoča skozi vse leto oz. na željo uporabnika. Kar nekaj večstanovanjskih in individualnih objektov je letos izrazilo željo in podalo naročilo za začetek ogrevanja, so za STA povedali v Komunalnem podjetje Velenje. Ob tem uporabnike opozarjajo, da visoke temperature v stanovanjih povečujejo stroške, zato je priporočljivo vzdrževati konstantno, optimalno temperaturo ter preprečiti prevelika nihanja.
Cena toplote je od aprila letos pri njih najnižja med vsemi sistemi daljinskega ogrevanja v državi, so poudarili in dodali, da za prihajajočo kurilno sezono ne načrtujejo podražitev. Če bi vendarle prišlo do spremenjenih cen, bo to posledica zunanjih dejavnikov, na katere nimajo vpliva, so dodali.
Vso toploto za distribucijski sistem v Šaleški dolini preko različnih virov trenutno zagotavlja Termoelektrarna Šoštanj, na sistem daljinskega ogrevanja pa je priključenih 11.283 gospodinjskih odjemalcev.
Na Ptuju so z ogrevanjem večstanovanjskih stavb zaradi nizkih zunanjih temperatur začeli že 14. septembra, a so ga nekaj dni pozneje zaradi toplejšega vremena izklopili, so za STA povedali v Javnih službah Ptuj.
Glede cene so povedali, da so njen variabilni del že med lansko kurilno sezono z začetkom leta znižali za 13,8 odstotka, dodatno pa še za 16,8 odstotka s 1. julijem. Zdaj predvidevajo, da bodo do konca prihajajoče kurilne sezone cene ostale nespremenjene.
V njihovem naboru energentov prevladujeta predvsem lesna biomasa in zemeljski plin, nižanje cen pa so uspeli doseči predvsem zaradi lanske investicije s prehodom na lesno biomaso, ki je ta trenutek eden izmed cenejših energentov. Na njihov sistem je sicer priključenih okoli 2250 gospodinjskih, 16 poslovnih ter en industrijski odjemalec.
V Trbovljah z ogrevalno sezono še niso začeli, saj za to še ni bil izpolnjen pogoj. Ob tem je novo vodstvo Komunale Trbovlje v začetku leta in nato še 1. marca znižalo rekordno visoko ceno toplote. Na podlagi nekaterih manjših posodobitev in prihrankov pri proizvodnji ter distribuciji, predvsem pa zaradi načrtovanja odjema ter pravočasne nabave energentov bo sedanja cena ogrevanja do konca leta ostala nespremenjena.
Ob tem načrtujejo, da bi jo z novim letom znova znižali in da bi takšna nato ostala skozi vse prihodnje leto. "Cena bo ostala nespremenjena ne glede na globalna gibanja ali cene energentov v Sloveniji in na tujem," so za STA zatrdili v trboveljski komunali, kjer okoli 3800 gospodinjskih in 251 poslovnih odjemalcev oskrbujejo s toploto izključno s pomočjo zemeljskega plina.
V Slovenj Gradcu so pogoje za zagon kurilne sezone letos izpolnili 16. septembra, kar je skoraj mesec dni prej kot leta 2023. Cene so nazadnje spreminjali 1. januarja 2023, vsaj do konca leta pa sprememb ne načrtujejo.
Na njihov sistem je priključenih nekaj manj kot 2900 odjemalcev, ob tem pa na tamkajšnji komunali za STA poudarjajo, da njihov sistem od leta 2021 sodi med energetsko najbolj učinkovite, saj so takrat zgradili kotlarno na lesno biomaso.
V Murski Soboti aktivne kurilne sezone še niso začeli, načrtujejo jo v naslednjih dneh. Z današnjim dnem znižujejo tudi ceno ogrevanja, in sicer z dobrih 100 na 84 evrov za megavatno uro, takšna cena pa bo veljala do konca leta. Predvidevajo, da se bo cena v sistemu, ki s toplotno energijo oskrbuje okoli tisoč odjemalcev, po novem letu spet nekoliko zvišala.
