»Nalijmo si čistega vina, onemogočimo širjenje dezinformacij o slovenskem kmetijstvu in njegovem vplivu tudi na ogljični odtis,« je za uvod v razpravo o slovenski živinoreji pozvala predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič. S tem je v sejno sobo priklicala nekatere poslanke in poslance največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki sicer niso člani odbora, so pa prišli tja odločno branit svojega predsednika Roberta Goloba in njegove pozive k zmanjšanju uživanja mesa.
Na dan uvozimo
dvanajst vlačilcev mesa
Kmetijska ministrica Irena Šinko je pojasnila, da se je leta 2020 z živinorejo ukvarjalo blizu 45.000 kmetijskih gospodarstev ali 42 odstotkov manj kot leta 2000, redila pa so trinajst odstotkov manj živali kot deset let poprej. »Zavedati se je treba, da bi lahko z zmanjšanjem živinorejske proizvodnje v Sloveniji povečali uvoz mesa od drugod,« je dejala ministrica. Po navedbah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja že zdaj v Slovenijo uvozimo 4200 velikih vlačilcev mesa in mesnih izdelkov na leto oziroma dvanajst na dan.
Kuhar je kritičen do razprav o porabi mesa v Sloveniji. Po njegovih besedah temeljijo na dveh popolnoma različnih metodah zajemanja številk. Eno so anketni podatki, ki zajamejo odgovore nekaj sto ljudi. Po teh Slovenija po uživanju mesa sodi v sam vrh. »Kot ekonomist uporabljam podatke državnega statističnega urada ter davčne in carinske uprave, ki so svetovno primerljivi in temeljijo na bilancah. Po teh podatkih Slovenija sodi med države z zmerno in nikakor z ekscesno porabo mesa,« je pojasnil Kuhar. In navedel, da po bilančnih podatkih Slovenec zaužije v povprečju okoli 80 kilogramov mesa (vštete so tudi ribe) na leto. Povprečje EU je 103 kilograme, Američani na leto zaužijejo 151 kilogramov mesa na prebivalca, Italijani 105, Hrvati 104, Avstrijci 96, Madžari 90 ...
Kmetijstvo podnebja
ne ogroža tako zelo ....
Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije se je vprašal, ali rejne živali prispevajo k prehranski varnosti Slovenije ali jo ogrožajo in ali res tako močno vplivajo na podnebne spremembe, da bi bilo treba to upoštevati pri oblikovanju prehranskih priporočil. Glede prehranske varnosti je dejal: »Če v Sloveniji ukinemo živinorejo, se odrečemo dvema tretjinama kmetijskih površin. Toliko jih namreč lahko izkoristimo samo za živinorejo.« Spomnil je tudi, da je živinoreja v ravninskih predelih pri nas posledica zgodovinskih dejstev, tudi zemljiškega maksimuma. Takratne majhne kmetije so se preusmerile v prirejo mleka, da so lahko preživele. »Tega se ne da spremeniti na hitro, kajti ne gre le za investicije, ampak tudi za znanje. Preusmeritev iz živinoreje v zelenjadarstvo je tako, kot če bi rekli, da imamo preveč stomatologov, zato bodo ti jutri družinski zdravniki. To ne gre,« je prepričan Verbič.
Poudaril je tudi, da s prispevkom kmetijstva k spremembam podnebja pretiravamo. Po njegovem je to posledica napake, ki so jo strokovnjaki zagrešili pri metanu, ko so oblikovali kjotske zaveze. »Toplogredni učinek metana je, ko je v ozračju, res zelo velik, toda pozabili so upoštevati, da metan v nasprotju z ogljikovim dioksidom, ki je v atmosferi obstojen tisoč let, izginja. Razpolovna doba metana je dvanajst let. V Sloveniji živinoreja prispeva osem odstotkov vseh toplogrednih plinov, toda če upoštevamo kratko obstojnost metana, pade njen delež na 1,2 odstotka. To pomeni, da če učinek živinoreje na podnebje ovrednotimo realno, je približno dvakrat manjši od učinka rastlinske pridelave,« je pojasnil Jože Verbič.
