Direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič je vesel, da so po 20 letih prizadevanj vendarle dočakali krožišče na glavni cesti Lesce–Bled, ki povečuje pretočnost prometa ter gostom kampa in obiskovalcem celotnega območja omogoča varno vključevanje v promet. »Prej je bilo vključevanje na zelo prometno cesto praktično nemogoče in zelo nevarno,« je izpostavil. Vendar je krožišče sprožilo tudi nekaj polemik. Nekatere je namreč zmotila ureditev sredinskega otoka, na katerega so na željo Turističnega društva Lesce, ki je lastnik Kampa Šobec, umestili napis Šobec in precej velik logotip kampa. Kot so zapisali kritiki, »v nebo segajoča plastična skulptura dominira nad pogledom na Alpe in blejski grad«. Kritični so tudi do velike žogice za golf na sosednjem krožišču ter do bližnjega Dinoparka in njegove plastične zastirke.
Na to problematiko je ta teden na seji blejskega občinskega sveta opozorila občinska svetnica in predstavnica za odnose z javnostjo na destinaciji Bled Romana Purkart. »Vse stvari, ki jih nekam postavimo, imajo svoj pomen in ljudem nekaj sporočajo,« je poudarila in ocenila, da v 21. stoletje in v to okolje nikakor ne sodi kup plastike, ki jo obiskovalec opazuje od izvoza z avtoceste do Bleda. Kot je dejala, trajnosti ni mogoče prakticirati le v eni občini, temveč je trajnostni pristop potreben na širšem območju. Omenjeni plastični elementi so namreč na območju radovljiške občine, vendar tudi radovljiški župan Ciril Globočnik nad njimi ni navdušen. Prepričan je, da velika plastična silhueta ne spada na krožišče in da bi se v prostor veliko bolje vklopili le borovci. Prav tako ga na krožišču moti umetna trava.
Očitno bo več rastlin
Novozgrajeno krožišče si je pred kratkim ob obisku cestnih gradbišč na zgornjem Gorenjskem ogledala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ob njenem obisku plastičnega znaka na sredinskem otoku ni bilo. Kot je pojasnil Peter Kavčič iz Turističnega društva Lesce, se je že v prvem mesecu po odprtju novega krožišča zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila poškodovana del napisa Šobec in znak, ki združuje Triglav, vodo in šotor ter služi kot logotip Kampa Šobec. Poškodovan element so dali v popravilo in so ga nameravali namestiti nazaj, med zasajene bore in tise. Vendar so se nato glede na kritike odločili drugače.
Kot je po vseh odzivih sporočil Kavčič, je bila za mnoge sredina krožišča urejena primerno, vendar je bil po mnenju nekaterih simbol Triglava in vode v sredini preveč izstopajoč in nenaraven. »Prav je, da se sliši opozorila tistih, ki želijo dobro v korist čim manj okrnjene narave. O tem je vredno razmisliti in iskati boljše rešitve, če so možne, zlasti če se sočasno lahko najde kompromis, ki zadovolji večino,« je izpostavil Kavčič. Ob tem je napovedal, da po popravilu sredinska ureditev krožišča ne bo več takšna, kot je bila, ampak bo izboljšana, zmanjšana in iz naravnih materialov. Še bolj bo poudarjena hortikulturna ureditev. »Dobro bo, če bodo tovrstna prizadevanja lahko vzor za mnogo drugih podobnih primerov,« je sklenil.
