V bolnišnicah naraščajo težave zaradi pomanjkanja osebja, ki bi bilo pripravljeno delati ponoči in ob koncih tednov, ob tem pa se vrstijo odhodi k zasebnikom. Tovrstne zagate trenutno sovpadajo še z množičnimi dopusti, sestavljanje urnikov pa je vse težje, kar občutijo tudi pacienti.

V dneh, ko osebje porablja še zadnje dni starega dopusta, je sestavljanje urnikov v bolnišnicah posebno trd oreh. Napovedani posegi so prestavljeni večkrat kot sicer, v prihodnjih dveh mesecih bi lahko bilo še huje. V Združenju zdravstvenih zavodov ob tem opozarjajo na prehajanje zaposlenih k zasebnikom, zato se razmere še zaostrujejo.

»Trenutno je stanje skrb vzbujajoče. Marsikje imajo težave z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva,« je opozoril direktor združenja Marjan Pintar. Osebje zapušča zlasti tista delovna mesta, kjer morajo zaposleni delati ponoči in ob koncih tednov, je pojasnil. Zaposluje se na deloviščih, kjer takih zahtev ni. V veliki meri gre za prehajanje k zasebnikom, je spomnil Pintar. »Ponekod lahko zdravstvenim delavcem in sodelavcem ponudijo zaposlitve brez dežuranja in pripravljenosti.« Težave so v poletnih mesecih še bolj očitne zaradi dopustov, je spomnil. Med možnimi rešitvami, ki jih vidi, je dodatno nagrajevanje zaposlenih, ki sodelujejo v neprekinjenem zdravstvenem varstvu.

Lani sprejeta interventna zakonodaja je še povečala prehajanje zaposlenih iz javnih zavodov v zasebni sektor, so včeraj opozorili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Zahtevni primeri zdravstvenih stanj so bili in bodo vedno obravnavani skoraj izključno v javnih zdravstvenih zavodih,« sta v apelu za ohranitev in krepitev javnega sistema opomnili generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar in predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič.

Interventna zakonodaja vse večjemu številu javnih zdravstvenih zavodov ne omogoča organiziranja nekaterih dejavnosti zdravstvenega varstva, so kritični v ZZZS. Pri tem pa je upravljanje javnih zdravstvenih zavodov regulirano bistveno bolj rigidno, kot to velja za koncesionarje, so poudarili. Med stranskimi učinki interventne zakonodaje z neomejenim plačevanjem vseh zdravljenj, na katere opozarjajo, je tudi usmerjanje izvajalcev k enostavnejšim storitvam. V ZZZS v teh okoliščinah predlagajo načrtovanje kadrovskih virov glede na potrebe prebivalstva in doslednejše ločevanje javnega zdravstva od zasebnega. Koncesionarjem in javnim zavodom pa je treba omogočiti delovanje pod enakimi pogoji, na primer pri nagrajevanju osebja po storilnosti, menijo v ZZZS, kjer so apel naslovili na državni zbor, državni svet, vlado in ministrstvo za zdravje.

Spomnimo, da želi neomejeno plačevanje vseh storitev, za katero se je lani odločila kljub številnim opozorilom o daljnosežnih posledicah takega ukrepa, predčasno odpraviti tudi vlada Roberta Goloba. Če bodo predlagane zakonske spremembe sprejete, bo število storitev neomejeno le pri nekaterih zdravljenjih, podobno kot je bilo to urejeno v preteklosti.

Improvizacija na oddelkih

Hude težave zaznavajo tudi v organizacijah zaposlenih v zdravstveni negi. V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije v zadnjih tednih dobivajo opozorila, da na nekaterih deloviščih komaj sestavijo urnike. Nedavno so se nanje obrnili z enega od bolnišničnih oddelkov, kjer medicinskih sester z ustreznimi kompetencami preprosto ni dovolj. Osebje tako opravlja tudi delo, ki prekoračuje njihove sposobnosti. Če tega ne bi storili, bi morali vse skupaj zapreti, so jim sporočili z omenjenega oddelka. »Medicinske sestre, ki na takih oddelkih ostajajo, so obremenjene za dva in sprejemajo odgovornosti, ki jih ne bi smele. Vsega preprosto več ne morejo opraviti,« je na vse širše kadrovske luknje opozorila predsednica zbornice Monika Ažman.

Posebej velika je kriza na deloviščih, kjer so dohodki zaposlenih nižji, delo pa zahtevno. »Nekatere sobe so že zaprte, zmanjšuje se število postelj,« ugotavlja Monika Ažman. Kratko v takih razmerah potegnejo pacienti, je jasna sogovornica. Pomanjkanje osebja je podobno kot prejšnja leta še očitnejše ob koriščenju starih dopustov, a so letos po opažanju predsednice zbornice težave posebej izrazite. Včasih so bolnišnice poleti deloma zapirale ortopedske in druge oddelke, kjer opravljajo tako imenovane elektivne posege oziroma nenujna zdravljenja, a se letos obeta obsežnejše krčenje, se boji Ažmanova.

Stopnjevanje težav

Število medicinskih sester v zdravstvu (delujejo lahko tudi v drugih dejavnostih) se je glede na zadnji zdravstveni statistični letopis, ki ga je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje, po letu 2011 sicer več kot podvojilo. Že leta 2020 jih je bilo prek 9000. A organizacija zdravstva ni enaka, kot je bila pred dobrim desetletjem. V tem obdobju so se na primer vzpostavljali urgentni centri, ugotavlja predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. Zdravstvene delavce so zadnja leta na novo zaposlovali še v reševalnih službah, centrih za krepitev zdravja in centrih za duševno zdravje, je naštela.

Zanimanje za delo na nekaterih bolnišničnih oddelkih je po drugi strani upadalo. Težave se bodo poleti še stopnjevale, pričakuje Mencingarjeva, posebej težko pa bolnišnice po njenem opažanju pridobijo osebje za delo na negovalnih oddelkih in drugih delovnih mestih, ki so med slabše plačanimi. »Ne gre le za dopuste. Precej je bolniških odsotnosti, tudi na račun izgorelosti. Hkrati pa že tako primanjkuje kadra. Medicinske sestre odhajajo s svojih delovnih mest, na razpise pa se ne javljajo,« je opozorila. Mlajši zaposleni tudi ob boljšem plačilu pogosto ne želijo opravljati dela ob koncih tednov in popoldnevih, opaža predsednica sindikata. Hkrati se približuje upokojitev številnejših generacij medicinskih sester. »Nekatere še pomagajo, čeprav bi že lahko odšle v pokoj, a to ne bo šlo v nedogled. Trajalo bo še nekaj let, da se razkorak zapolni.«