Vlada Roberta Goloba je kot četrta v samostojni državi prestala interpelacijo. Tako kot v času vlad Janeza Drnovška, Antona Ropa in Mira Cerarja jo je vložila stranka SDS. Prvak stranke Janez Janša je v uvodni obrazložitvi interpelacije spregovoril o pomenu obdobja osamosvojitve Slovenije in o krizi s tem povezanih vrednot. S tem je potrdil pričakovanja, da se bo maratonska razprava poleg kritike dosedanjega delovanja Golobove vlade na različnih področjih, od zdravstva do davčne politike, vrtela v veliki meri okoli združitve Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije. V manjši opozicijski stranki NSi podpisov k interpelaciji sicer niso prispevali, so pa bili kritični do ukinjanja muzeja, saj da to ne prispeva k pomiritvi v družbi. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ponovila, da je bil muzej ustanovljen brez jasne strokovne razprave in da ni izpolnjeval nobenih strokovnih standardov.
Janša vladi očital neučinkovitost pri reformah
Janša je v uvodnem govoru poudaril, da je Slovenija danes v globoki »krizi vrednot, ki je najnevarnejša in ki generira tudi mnoge druge«. Golobovi vladi je poleg ukinitve omenjenega muzeja očital pomanjkljivo izpolnjevanje obljub, vezanih na reforme. Med drugim je izpostavil ukinitev urada za referenčne cene, podržavljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, brisanje kazni protestnikom, ščitenje ljubljanskega župana Zorana Jankovića v primeru gradnje kanala CO, zakonsko poseganje v RTV Slovenija, slabo zapeljano zdravstveno reformo, kot enega največjih paradoksov pa je označil napovedano davčno reformo.
Premier Robert Golob se je v odzivu na očitke zahvalil Janši, da je aktualno vlado »spomnil na vse, čemur so ljudje na volitvah rekli ne«. Predlagateljem interpelacije je očital, da je velika večina besedila namenjena muzeju osamosvojitve, v manjšem delu pa na primer zdravstveni reformi, kar da priča o prioritetah stranke SDS. Prejšnji vladi Janeza Janše je očital, da je v zadnjem tednu pred nastopom nove vlade izvajala kadrovske rošade, po nastopu nove oblasti pa s številnimi vloženimi zakoni blokirala delo parlamenta. V zagovoru dela vlade je Golob izpostavil uspešno zajezitev energetske krize, blaženje prehranske draginje, obuditev socialnega dialoga, dvig minimalne plače in pripravo zdravstvene reforme.
Sklepi interpelacije nejasni
V okviru teh tematik se je vrtela tudi kasnejša celodnevna razprava, ki je bila brez repa in glave. Janša je velik del svojega govora poleg kritike neučinkovitosti koalicije pri napovedanih reformah namenil razpravi o dogodkih v času osamosvojitve. Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da je interpelacija legalno orodje opozicije, a da je bila podvržena vsebinski zlorabi. »Nismo v 20. stoletju in nismo pri pouku zgodovine. Smo v 21. stoletju, tema pa je interpelacija vlade,« pa je Janševo vračanje v preteklost pospremil poslanec SD Damijan Zrim. Očitke stranke SDS sta kot deplasirane zavrnila tudi podpredsednika vlade Luka Mesec in Tanja Fajon. Predsednica stranke SD je zanikala, da bi zaradi nedavnih kiksov pri pripravi in komuniciranju reform prihajalo do kakršnih koli večjih razhajanj znotraj koalicije.
Stranka SDS je sicer ob napovedi interpelacije izpostavila, da ne gre za konstruktivno nezaupnico vladi, ampak za »klic k razumu«, saj novega mandatarja za sestavo vlade ne bodo predlagali. V besedilu interpelacije so napovedali, da bodo pripravili sklepe, s katerimi bodo vladi naložili odpravo nezakonitih stanj in prenehanje protiustavnega delovanja. K oblikovanju sklepov so SDS pozvali tudi v NSi. Vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj je izpostavil, da bi morala interpelacija imeti neki »glasovalni zaključek«, v nasprotnem primeru bo namreč po njegovih besedah razprava brezplodna, »v stilu psi bodo lajali, karavana bo šla dalje, sprememb ne bo«. Do zaključka redakcije razprava še ni bila končana.
