Zaradi velike izpostavljenosti digitalnim zaslonom, stresa, sedečega načina življenja in neuravnotežene prehrane so današnji mladostniki ena najranljivejših skupin za nezdrav življenjski slog. Stroka že leta svari, da mladi iz slabih vzorcev ne bodo zmogli izstopiti sami in da bremena ne gre naprtiti le njihovim staršem. Tudi zato se športni pedagogi zavzemajo za nujnost dodatnih ur športa v šoli in spodbujanje organizirane športne vadbe otrok v prostem času.
Z namenom dvigniti raven zavedanja o pomenu gibanja v srednješolskem prostoru in mlade naučiti, kako razbremeniti svoj vsakdan, so v raziskovalni skupini SLOfit ljubljanske fakultete za šport pred letom in pol zasnovali projekt zMIGAJ!. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je te dni zanj odobrilo sredstva, pri čemer bodo od skupne vrednosti programa v višini skoraj 4,5 milijona evrov skoraj 2,8 milijona evrov pridobili od evropskega socialnega sklada. Projekt za srednješolce, dijaške domove in zaposlene na srednjih šolah bo v polnosti zaživel z novim šolskem letom, z njim pa bo skupina SLOfit v partnerstvu z Zavodom Republike Slovenije za Šport Planica strokovno podprla pripravo inovativnih preventivnih gibalnih programov za krepitev zdravja za dijake.
»Ideja je tlela dolga leta, saj smo opažali velike razlike mladih v zmogljivosti med različnimi srednješolskimi programi. Dejstvo je, da v času srednje šole telesna zmogljivost mladih upade, a so bili rezultati ponekod na poklicnih, srednjih tehniških in strokovnih šolah še posebno alarmantni. Zaznali smo tudi velik problem v dijaških domovih, kjer mladostniki v popoldanskem času večinoma nimajo na voljo ustreznih gibalnih aktivnosti,« je poudaril idejni vodja projekta zMIGAJ! in vodja raziskovalne skupine SLOfit dr. Gregor Jurak.
Dodatni uri vadbe
po meri mladih
Kot je pojasnil Jurak, je cilj projekta skupaj z mladimi razviti inovativne zunajkurikularne gibalne programe, v katerih bodo čim bolj gibalno dejavni. »Srednješolcem želimo ponuditi zabavno gibalno izkušnjo, ki bo prispevala k njihovemu zdravju in dobremu počutju. Spodbudili jih bomo, da bodo pomagali najti ustrezne vsebine, ki bodo dovolj varne in bodo v obliki dveh dodatnih ur kakovostne vadbe učinkovito vplivale na razvoj njihove gibalne pismenosti,« je povedal sogovornik. Razložil je, da bodo programi, ki se bodo izvajali večinoma na prostem, pa tudi v šolskih telovadnicah in v dijaških domovih, prilagojeni potrebam in željam posameznih šol. Poudarek bo na različnih gibalnih dejavnostih (od plesa in priprav na maturantski ples, orientacije, suhega biatlona, borilnih veščin, fitnesa, joge in plezanja do posebej zasnovanih iger), za katere bodo mladi izrazili največ interesa in bodo skladne s cilji programa.
»Ekipa SLOfit bo skrbela za pripravo strokovnih izhodišč, strokovno usposabljanje kadra, ki bo vodil program, strokovno pomoč šolam pri izvedbi, spremljanje in evalvacijo gibalnih programov ter za merjenje in analizo njihovega vpliva na zdravje, počutje, telesno zmogljivost in gibalno pismenost dijakov in zaposlenih,« je pojasnil Gregor Jurak. Dodal je, da bodo vsebine programa lahko izvajali tako športni pedagogi z magisterijem kot zaposleni z nižjimi kompetencami in diplomanti prve stopnje športne vzgoje (kineziologi in trenerji) pa tudi učitelji drugih predmetov, ki jih bodo strokovno usposobili in zaposlili za polovični delovni čas.
Razgibani otroci lažje
sledijo pouku
»Dodatni uri športne vzgoje sta odlična novica. Upam, da se bo na razpis prijavilo čim večje število šol, saj sem prepričana, da bo dodatna aktivnost srednješolcev močno pripomogla k izboljšanju njihove motorike, drže telesa in čezmerne telesne teže,« meni specialistka šolske medicine iz Zdravstvenega doma Celje Anita Jagrič Friškovec.
Kot je pojasnila, opaža v zadnjih letih na sistematskih pregledih dijakov prvih in tretjih letnikov gimnazijskih programov tako njihovo čedalje slabšo telesno držo kot tudi porast debelosti, medtem ko učitelji športne vzgoje zaznavajo tudi čedalje slabšo motoriko dijakov. »Najbolj skrb vzbujajoči pa so rezultati na poklicnih srednjih šolah, kjer se šolajo bodoči fizični delavci in sta ponekod kar dve tretjini razreda srednješolcev zaznamovani s slabo telesno držo. Gre za mladostnike, ki večinoma prihajajo iz manjših podeželskih krajev, kjer niso navajeni rednega ukvarjanja s športom in je šola pravzaprav njihov edini stik z organizirano športno dejavnostjo. Ko se ti mladostniki zaposlijo, imajo v primerjavi z redno športno aktivnimi sovrstniki že v startu slabšo pozicijo in so pogosto že pri svojih tridesetih letih starosti bolniško odsotni zaradi bolezni gibal, ki pa bi jih lahko z gibanjem preprečili,« poudarja šolska zdravnica.
Dodala je, da so v srednjih šolah problem tudi blok ure športne vzgoje, zaradi česar mladi potem po več dni tedensko ostanejo brez vsakršne aktivnosti, ter pogosta odsotnost ur športne vzgoje zaradi šolskih izletov, kulturnih dnevov in praznikov. »Če bi imela čarobno paličico, bi bila telovadba v osnovnih in srednjih šolah, s katero na najboljši možni način prekinemo večurno sedenje in krepimo mišično moč, vsak dan na urniku. Otroci z boljšo kondicijo in motoriko namreč lažje sledijo pouku, se bolje učijo in na vseh področjih bolje funkcionirajo,« je jasna Anita Jagrič Friškovec.
