Vročina in sopara sta premagali tudi protokol v najstarejšem italijanskem baru, Caffèju Florian na Trgu sv. Marka v Benetkah. Vedno elegantno oblečeni natakarji so lahko prvič po 300 letih sneli strogo zapovedane metuljčke in bele suknjiče. Njihove nove poletne uniforme vključujejo bele srajce z odprtim ovratnikom in telovnik. Kompromis, da so še vedno v slogu, kot pritiče legendarnemu lokalu, le lažje preživijo delovni dan.

Kaj pa v strogem poslovnem okolju, kot so banke ali odvetniške pisarne, kjer so za moške običajno zapovedani srajca, tesno zavezana kravata in suknjič, za ženske pa kostim, najlonske nogavice in zaprti čevlji? Resda so poslovni prostori večinoma klimatizirani, a v obdobjih ekstremno visokih temperatur se zdijo pravila oblačenja, ki po bontonu veljajo v najbolj formalnih okoljih, vendarle pretirana. Niso le nepraktična, ampak lahko predstavljajo celo tveganje za zdravje.

Se je torej v vročini vendarle dovoljeno obleči bolj sproščeno? Koliko sproščeno je še sprejemljivo? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol ter avtorica priročnika 24 ur poslovnega bontona, pritrjuje, da se kultura oblačenja v Evropi tudi v bolj formalnih poslovnih okoljih prilagaja ekstremno visokim temperaturam. »To ni nič novega, na to opozarjamo že nekaj časa. Bonton skupaj s kulturo oblačenja je živa stvar in vedno se prilagodimo razmeram. Tako je dandanes, denimo, že uveljavljena izjema, da ob ekstremnih temperaturnih situacijah ženske najlonske nogavice niso več potrebne. Nič ni niti narobe, če nosimo poslovne ženske odprte čevlje, seveda pa morajo biti v tem primeru stopala popolnoma urejena, pri tem nikakor ne smemo popuščati. Smo pa hudo proti, da se japonke, crocsi in pajkice nosijo kar vsepovsod,« opozarja.

Za moške so suknjiči in kravate dandanes nujni le v redkih zelo formalnih delovnih okoljih, denimo med bančniki, pravniki in v visoki politiki. »V obdobju ekstremnih temperatur gotovo ni treba nositi kravate in suknjiča. Nikakor pa v poslovno okolje ne sodijo kratke hlače, to ne pride v poštev. V dolgih hlačah iz lahkotnejšega materiala se moški kljub vročini ne bodo dušili. Zatakne se pri srajci s kratkimi rokavi, to ni prava srajca. Srajca naj bo z dolgimi rokavi, lahko zavihanimi. Primerne so tudi polo majice ali majice s kratkimi rokavi. Najhujša kombinacija sta srajca s kratkimi rokavi in kravata,« niza moške nasvete za kulturo oblačenja.

Bojana Košnik Čuk strokovnjakinja za poslovni bonton in protokol / Foto: Osebni Arhiv

Bojana Košnik Čuk,
strokovnjakinja za poslovni bonton in protokol:

»Danes je moda zelo demokratična in včasih pozabljamo, da res ne moremo obleči vsega za vsako priložnost.« Foto: osebni arhiv

Preveč sproščeno se ne obnese

»Raziskave kažejo, da si ljudje mnenje o nas, celo do 80 odstotkov, ustvarijo, še preden odpremo usta, in sicer zgolj skozi podobo, ki jo vidijo,« spomni Bojana Košnik Čuk. Priložnost za ustvarjanje prvega vtisa tako lahko zelo hitro zamudimo z neprimerno obleko in jo težko popravimo. »Seveda so kdaj tudi izjeme, a moč podobe, ki jo izražamo z obleko, je zelo intenzivna. V današnjih površnih časih, ko se nimamo časa poglabljati v posameznika, prvi vtis še kako šteje,« poudarja.

Marsikatera podjetja, ki so želela s pretirano sproščenostjo – tudi z opuščanjem pravil oblačenja – doseči prijetnejše delovno vzdušje, so to opustila, pravi svetovalka: »Ni se izšlo. Če je vse preveč sproščeno, če nam je vse dovoljeno, pade delovna storilnost, poveča se zamujanje, flirtanje in rezultati so slabši.« Ob tem Bojana Košnik Čuk opozarja, da ni nujno, da so oblačila za urejen videz draga. »Marsikdaj, ko na svojih svetovanjih govorim o urejenosti, vsi pomislijo samo na poslovno obleko. Ne, med obleko in trenerko je zelo velik razpon različnih oblačil, v katerih smo lahko urejeni. Drugi pomislek je velikokrat denar. Drži, marsikomu ni lahko, dohodki marsikje niso visoki. A danes se da tudi za manj denarja dobiti primerna oblačila za urejen videz,« meni.

Osnovno pravilo, ki se ga je treba držati, je, da se oblečemo okolju primerno, poudarja Bojana Košnik Čuk: »Danes je moda zelo demokratična in včasih pozabljamo, da res ne moremo obleči vsega za vsako priložnost.«

Please visit my LIGHTBOX FEATURING THIS MODEL(Just click on the thumbnail): / Foto: Imageegami

Preveč ležeren stil, tako v obnašanju kot oblačenju, na delovno mesto ne sodi.  Foto: iStock

Spoštljivo do strank in prijazno za nošenje

Nekatera podjetja, tudi pri nas, so zaposlene že morala opozoriti, da kljub skoraj neznosni vročini v službo vendarle ne morejo hoditi oblečeni kot za na plažo. V podjetjih večinoma nimajo posebnih pravil glede oblačenja, se pa marsikje trudijo, da ne pride do zdrsov, zlasti pri delu s strankami, in da po drugi strani visoke temperature ne dušijo zaposlenih.

V Novi Ljubljanski banki (NLB) poudarjajo, da so njihovi prostori klimatizirani in je temperatura prilagojena poletni vročini. »V NLB posebnih pravil glede oblačenja v tem času nimamo, vselej pa velja, da naj bo slog sproščeno posloven. Kratke hlače v tak slog ne sodijo, kot tudi ne natikači, sicer pa zaupamo sodelavkam in sodelavcem, da bodo vedno izbrali način, ki bo spoštljiv do strank, hkrati pa tudi zanje prijazen za nošenje. Tak način se je izkazal za primeren, saj praksa ne kaže, da bi prihajalo do kakih posebnih odstopanj,« je pojasnila Mojca Strojan, ki v NLB skrbi za komuniciranje.

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) posebnih predpisov ali protokola oblačenja nimajo. »Očitno prevladuje splošno, nepisano pravilo dostojnosti. Kratke hlače in cokle, denimo, niso zaželene. Tudi sicer je opazen trend v poslovnem svetu, da se vedno manj nosi kravata oziroma prevladuje bolj sproščen kodeks oblačenja,« pravi Sebastjan Šik, direktor korporativnega komuniciranja na GZS.

V Leku prav tako poudarjajo, da so vsi njihovi delovni prostori so ustrezno klimatizirani in zagotavljajo varne delovne razmere tudi v primeru nadpovprečno visokih temperatur. »Zagovarjamo načelo, da naj bodo oblačila primerna dejavnosti, ki jo opravljamo. V različnih okoljih in na različnih delovnih mestih uporabljamo različna oblačila. V laboratorijih in proizvodnji, denimo, sodelavke in sodelavci nosijo predpisana delovna oblačila,« so pojasnili v Leku in dodali, da se v podjetju zavzemajo za ustvarjanje vključujočega in varnega delovnega okolja, ki ceni raznolikost.

V novomeški Krki so že pred več kot desetletjem izdelali splošna priporočila o ravneh poslovnega oblačenja za določeno priložnost. »Kompetenten človek naj bi imel izdelan slog oblačenja, oblikovano zunanjo podobo in občutek za odtenke med ravnmi oblačenja. Večina nas v enem dnevu uporablja najmanj dve ravni oblačenja – na delovnem mestu in doma. Veliko pa nas spreminja ravni oblačenja tudi med delovnikom in se tako prilagaja različnim okoljem in situacijam. Kar pa ni enostavno za vse. Prav tem sodelavcem so naša priporočila v pomoč, saj tako niso v zadregi, kakšna oblačila izbrati za določeno priložnost, primerna podoba pa pripomore k bolj sproščeni komunikaciji, spoštovanju poslovnih partnerjev, sodelavcev in končno – s svojo podobo pokažemo, da smo socializirani,« poudarjajo v Krkini službi za odnose z javnostmi. Poletna poslovna garderoba je, seveda, iz lažjih tkanin in materialov. S priporočili sodelavce seznanijo že ob zaposlitvi in kasnejši ukrepi niso potrebni. Za sodelavce, ki delajo v farmacevtski proizvodnji, pa veljajo smernice za proizvodno prakso. Tudi s tem jih v Krki seznanijo že pred zaposlitvijo.

V Zavarovalnici Triglav način oblačenja in videza pri delu v poslovnih prostorih in v manj tveganih okoliščinah prav tako ni predpisan. »Sodelavci namreč delo opravljajo na raznolikih delovnih mestih, od področja prodaje zavarovalnih in finančnih storitev, ocenjevanja škod do različnih specializiranih področij,« so spomnili. S smernicami poslovnega bontona, tudi pravili poslovnega oblačenja, zaposlene redno seznanjajo na izobraževanjih in v internih medijih. »V sodelovanju s strokovnjakinjo za poslovni bonton smo pripravili tudi izobraževalno gradivo na temo poslovnega oblačenja,« so povedali. Za tiste, ki ne spoštujejo smernic poslovnega oblačenja, nimajo predpisanih ukrepov. Za sodelavce, ki se pri delu srečajo s povečanim tveganjem, denimo ko opravljajo oglede škod po naravnih nesrečah, pa že po zakonu o varnosti in zdravju pri delu v vseh vremenskih razmerah zahtevajo uporabo delovne in osebne varovalne opreme, kot so čelada, zaščitna obleka in obutev. »Sodelavcem, ki opravljajo delo na terenu in so lahko dalj časa izpostavljeni poletni vročini, zimskemu mrazu, vetru in podobno, hkrati zagotavljamo še dodatno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna UV-pokrivala in zaščitna sončna očala,« so dodali. 

Priporočamo