Nekaj manj kot 400 krajanov Braslovč in Šmartnega ob Paki se je danes pozno popoldne zbralo v braslovški športni dvorani, kjer so se udeležili sestanka z državnim sekretarjem in vodjo službe vlade za obnovo po poplavah Boštjanom Šeficem, vodjo državne tehnične službe Blažem Dolinškom in vodjo sveta za vode Rokom Fazarincem. Nanj so bili povabljeni izključno krajani Roj in Letuške gmajne, ki je v prihodnje predvidena za tako imenovano razlivno območje Savinje. Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je bil po sestanku, ki je bil zaprt za javnost, zadovoljen, na njem pa so krajanom Letuške gmajne in Roj povedali, da je zanje edina sprejemljiva rešitev selitev na drugo, varno lokacijo.
Spomnimo, da je narasla Savinja v občini Braslovče in Šmartno ob Paki poplavila več kot 270 objektov, od tega največ – 158 hiš – na območju Letuša. Vsem prizadetim so zdaj ponudili selitev na novo, pred poplavami in plazovi varno lokacijo v Rakovljah, Letuška gmajna pa bi postala razlivno območje za Savinjo, kar bi dolvodno lahko pred hujšimi poplavami rešilo tudi Celje.
Velik del prebivalcev Letuške gmajne je selitvi naklonjen, del pa ji, kar je pričakovano, nasprotuje, češ da bi bilo dovolj, da bi uredili brežine Pake in Savinje. Da to in tudi drugi ukrepi v Zgornji Savinjski dolini ne bo zadostovalo, je ob obisku vlade že pred dvema tednoma povedal in zdaj znova ponovil vodja sveta za vode Rok Fazarinc.
Ni vredno živeti v strahu …
Kot nam je dejal eden od prebivalcev Letuša, se je sam zaradi varnosti že davno odločil, da bo sprejel ponujeno roko in se preselil. »Ne razumem tistih, ki so proti. Če jih bo država razlastninila, bo to zanje vsekakor slabše,« nam je dejal Letušan in dodal, da ni vredno živeti v strahu, saj nihče ne ve, ali bo voda poplavila že to noč, čez pet dni ali morda šele čez pet let. »V taki negotovosti ni vredno živeti. Sploh pa ne vlagati denar v uničene stene,« je dejala druga domačinka. Prizadetim so sicer ponudili tri možnosti; za katero se bodo odločili, bo presodil vsak sam. »Lahko se odločijo za nadomestno gradnjo, lahko bodo dobili denar in si sami zgradili hišo na drugi lokaciji ali pa si sami poiskali nepremičnino, ki jo bo država odkupila in jo nato prepisala nanje,« je razložil po sestanku župan Žohar. In dodal, da prikrajšan zagotovo ne bo nihče. »Res pa ostaja v zraku še nekaj vprašanj, na katera še nimamo odgovora. Denimo, kaj bo s prebivalci v vmesnem obdobju, kako bodo zavarovani in podobno,« je dejal Žohar.
»Zadovoljni smo, da so občani dobili veliko koristnih informacij, se pa seveda porajajo nova vprašanja. Nanje bomo poskušali najti odgovore v prihodnje,« je bil zadovoljen po sestanku tudi župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar. Spomnil je, da je 22 hiš, ki so bile poplavljene, le del težav, saj je bilo prizadetih še veliko več; veliko jih ogrožajo tudi plazovi. »Večina prebivalcev Spodnje Rečice, ki so bili doslej že večkrat poplavljeni, je selitvi naklonjena, a tudi ne vsi,« je še dejal Kopušar.
Država bo krila najemnine
in druge stroške
Da so bila vprašanja na sestanku realna, življenjska, nanje pa so poskušali odgovoriti po najboljših močeh, je po sestanku poudaril Šefic. Pojasnil je tudi, da bo prebivalcem, ki se bodo morali seliti, država v vmesnem obdobju krila stroške najemnin v nadomestnih objektih in tudi druge stroške. Vse to bo predvidel zakon o obnovi, ki naj bi bil sprejet že sredi tega meseca. »Zagotovo bomo v prihodnje imeli še veliko pogovorov, tudi individualnih. Prav tako bomo po Sloveniji identificirali še druga nevarna območja, pripravili ocene tveganja in predvideli možnosti reševanja težav,« je napovedal Šefic.
