Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura je še enkrat predstavila obtožnico, v kateri Kovačiču očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ker naj bi z dvema posloma leta 2010 pridobil dober milijon evrov premoženjske koristi družbi Kandela, povezane z soobtoženim Raščanom, ki mu očita pomoči pri zlorabi položaja.

Kovačič naj bi kot predsednik uprave takrat še druge največje državne banke najprej sklenil posel, s katerim je Nova KBM od Kandele kupila 31.000 delnic podjetja Elektro Ljubljana za 387.500 evrov, kasneje pa še okoli 45.000 delnic Elektra Ljubljana, 68.000 delnic Elektra Primorska in 15.000 delnic Elektra Celje za skupno 1,7 milijona evrov. Ob tem naj bi se zavedal, da je dejanska vrednost delnic nižja in da te sploh ne kotirajo na borzi.

Za oba posla, katerih cilj naj bi bil, da bi družba Kandela z denarjem, ki bi ga pridobila v njih plačala aro za nakup časopisne hiše Večer, je banka še isti dan sklenila terminski pogodbi, v skladu s katerima naj bi prvi paket delnic kupilo podjetje M&M Consulting, drugega pa Vinag, vendar je po prepričanju tožilstva Kovačič vedel, da omenjeni družbi nimata namena dejansko kupiti teh delnic in da ni jasno, če imata za to sploh denar.

Nekdanji prvi mož banke je tudi v tokratnem zagovoru odločno zavrnil vse očitke, saj da je banka v obeh primerih sodelovala zgolj kot financer posla, s tem pa ni prevzela nobenega tveganja. »Če ne bi bilo znanega končnega kupca, do nakupa delnic s strani banke sploh ne bi prišlo,« je zatrdil.

Spomnil je, da je bila v obeh primerih hkrati s pogodbo o nakupu delnic s strani Nove KBM podpisana tudi terminska pogodba s končnima kupcema, pri čemer je bil posel z Vinagom leta 2011 poplačan vključno z vsemi obrestmi, enako pa bi bilo tudi s poslom z družbo M&M Consulting, če se ne bi takratna uprava banke, v kateri sam ni več sodeloval, iz njemu neznanih razlogov odločila skleniti poravnave in tako kljub pravnomočno dosojeni terjatvi ostala brez 200.000 evrov.

Ponovil je, da so deležniki v obeh primerih izvajali posel, za katerega so bili registrirani in je predstavljal njihovo osnovno dejavnost, da so bila pogodbena razmerja dopustna in pravno popolna, da je banka sklepala posel, ki naj bi ji prinesel korist, in da bi lahko bila posla v celoti poplačana.

Da je temu tako, je Kovačič utemeljeval tudi z današnjo navedbo pravnega zastopnika banke Boria Marčiča, da oškodovanec vsaj v tej fazi postopka še ne bo vložil premoženjsko-pravdnega zahtevka. »Ga pa tudi nima za kaj vložiti,« je prepričan obtoženi.

Raščan je bil v svojem zagovoru krajši. Povedal je, da zavrača vse očitke iz obtožnice, saj ne držijo, ter se pridružuje pojasnilom in predlogom prvoobtoženega. Tako kot Kovačič, tudi sam ni želel odgovarjati na dodatna vprašanja.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 17. februarja, ko bo sodišče na obravnavo povabilo nekdanja člana nadzornega sveta Nove KBM Ivana Simiča in Antona Guzeja ter direktorico medtem že propadlega Vinaga Klementino Ihanec. Kovačičev zagovornik Črt Šatej pa je danes predlagal še zaslišanje ekonomista Aleša Ahčana iz ljubljanske ekonomske fakultete, ki je izdelal strokovno mnenje glede omenjenih poslov in v njem obravnava tudi ekonomske vidike in razloge za sklepanje terminskih poslov.